Ekonomist Mojmir Mrak je še eden v vrsti ekonomistov, ki opozarjajo, da se vlada s pretirano proračunsko porabo igra s...
Ključnik: proračun
Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček
Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.
Javne finance na skrajnem robu možnega
V senci bolj ali manj posrečenih predvolilnih bonbončkov, bonbonier… v obliki ad hoc obveznih božičnic za vse ne glede na uspešnost, podaljšane veljavnosti vinjet za osebna vozila in verjetno še česa, kar je v predvolilnem predalu vladnih strategov, v Državnem zboru že poteka postopek sprejemanja proračunov za leti 2026 in 2027, ki jih je vlada milo rečeno “nategnila” do skrajnih meja, čeprav ni nobenih izrednih razmer (razen volitev), ki bi upravičevale dodatno ekscesno zadolževanje. Poleg vseh ekonomistov, ki jih vlada kontinuirano ignorira kot da so nekakšna marginalna civilna družba, se je z oceno proračunskih dokumentov oglasil tudi Fiskalni svet, ki je jasno povedal, da se vlada nevarno igra s finančno stabilnostjo države v naslednjem obdobju, saj enostavno nimamo minimalnih rezerv za že napovedane dodatne izdatke, kaj šele za morebitne izredne dogodke.
“Z izjemo finančnega ministrstva se vsi preostali resorji obnašajo, kot da denar raste na drevesu”
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki ves mandat nekritično izpolnjuje navodila predsednika vlade, očitno išče...
“Ne morete vedeti, kaj drži, dokler vam ne povem”
Predsednik vlade Robert Golob je voditelju Urošu Slaku in slovenski javnosti končno jasno razložil, da je resnica in...
Zgodovinsko lomastenje po javnih financah
Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.
“Pravite, da svoje kolege na vladi opozarjate naj zategujejo pas, naj razmišljajo o ohlajanju gospodarstva, potem pa je na mizi obvezna božičnica?”
Voditeljica Odmevov Manica J. Ambrožič je lepo razkrila vladni predvolilni blef z obvezno božičnico. (Vir: TVSLO1)...
“O tem govori cel svet, brez izjeme”
Ne glede na vse realne podatke (Banka Slovenije, SURS, Fiskalni svet...), ki kažejo na rast javnega dolga, dnevno...
Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene
Ko se je zdelo, da vlada po uvedbi prispevka za neobstoječo storitev dolgotrajne oskrbe ne more izumiti dodatne škodljive neumnosti, smo (bomo) dobili nov svobodni umotvor: obvezno božičnico. Obrazložitev tega dosežka pa je še bolj fenomenalna kot sam ukrep: z obveznim dodatnim božičnim stroškom za podjetja, ki bo ob izplačilu obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače gospodarstvo obremenilo za 400 milijonov evrov (!), bomo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba razbremenili gospodarstvo. Neverjetno, a resnično, to nam razlaga doktor znanosti.
“To je zanimivo. Nekakšna nespodobna koalicija med Gibanjem Svoboda in SDS”
Predsednik Demokratov Anže Logar, ki sicer ni uspel zbrati dovolj glasov za izredno sejo Državnega zbora o sporni...
700 dni blefiranja
V ponedeljek sta minili dve leti od katastrofalnih poplav v letu 2023. Poleg izjemne solidarnosti državljanov, požrtvovalnosti, profesionalnosti Civilne zaščite, vojske v prvih trenutkih, dneh, tednih te naravne nesreče je sanacijo škode zaznamovala očitna operativna nesposobnost aktualne izvršilne oblasti, ki se sicer dnevno kaže tudi na številnih drugih področjih. Namesto hitrega reševanja akutnih bivanjskih problemov smo dobili novo birokracijo, ki namesto ljudem pomaga sama sebi. Da ne omenjamo etično “mejne” samopromocije predsednika vlade Roberta Goloba in očitne korupcije pri projektih, napihovanja škode, ki je s prvotnih 500 mio EUR po besedah premierja poskočila na kar 10 mrd EUR, pri čemer smo javno “nategovali” EU s škodo na objektih, ki sploh niso obstajali, kar je v Državnem zboru priznala celo ministrica Alenka Bratušek.
“To poletje prvič omogočamo brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce”
Predsedniku vlade Robertu Golobu je uspel nov čudež. Spet je prvi in vse je brezplačno, nihče namreč ne plačuje...
Ursula bi razmetavala denar evropskih davkoplačevalcev v stilu Golobove vlade
Sedemletni evropski proračun v višini 2000 milijard evrov je takoj po predstavitvi s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen dvignil veliko prahu in vprašanj, pomislekov. Niti ne tako zaradi samega obsega sredstev, ampak načina predstavitve in nejasnosti glede dejanskih projektov, kamor naj bi se stekale te mogočne milijarde. V proračunu je predvidenih kar 451 milijard evrov za dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ampak mnogi se bojijo, da se bo ta denar v mnogih primerih spet “kuril” v prazno, nekako v stilu slovenskega opolmočenja civilne družbe za različne, popolnoma nepotrebne, celo izumetničene stvari, ali brezplodnega metanja sredstev v navidezno prestrukturiranje podjetij, regij, ki se pogosto izrodi v financiranje političnih prijateljev, ustrezno povezanih oseb.
Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme
Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.
Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?
Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.