Ključnik: Klemen Jaklič
Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Parlamentarno kladivo Antoanete Ursule von der Klakočar

Državni zbor je v tem tednu poskrbel za nekaj vroče krvi. Spet. Ne samo po zaslugi precej avtokratske predsednice Urške Klakočar Zupančič, ki je ponovno uveljavila svojo intimno voljo, razveljavila povezane Demokrate, ampak tudi na Odboru za pravosodje, ki mu načeluje njena strankarska tovarišica Lena Grgurevič, kjer so včeraj obravnavali predlagane spremembe Zakona o ustavnem sodišču, imenovane tudi Lex Jaklič. Novelo je že lansko jesen – ob razkritju, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič več let odprt tudi t.i. popoldanski s.p. za raziskovalno dejavnost – v proceduro vložila kar Urška Klakočar Zupančič osebno.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?