Ključnik: grožnje
Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?

Slepilno, patetično politično napihovanje “napadov” na pravosodje

Slepilno, patetično politično napihovanje “napadov” na pravosodje

Naši osrednji mediji so dobesedno eksplodirali zaradi domnevnih napadov na neodvisno pravosodje, ki naj bi jih predstavljale nekatere objave na omrežju X. Med drugim je uporabnik omrežja Marko Zidar razkril domače naslove sodnikov, ki so bili vpleteni v sodne procese proti Janezu Janši, z vulgarnim, absolutno neprimernim pripisom o “vnetljivosti” prebivališč sodnikov. Seveda so takšne objave vredne najstrožjiih obsodb in obravnave policije, vendar pa so le delček dnevnega verbalnega bruhanja, nasilja, političnih, osebnih žalitev na tem omrežju, kjer v bistvu še vedno divja agresivna virtualna državljanska vojna.

Bo afera “Golobovo udinjanje Vučiću” v zadnjem trenutku vplivala na rezultat volitev?

Bo afera “Golobovo udinjanje Vučiću” v zadnjem trenutku vplivala na rezultat volitev?

Danes se objavljajo še zadnje ankete javnega mnenja pred volitvami. Glede na ekstremne razlike med posameznimi raziskavami je jasno, da gre za načrtovane poskuse medijskega inženiringa. So bile pa vse te ankete narejene pred razkritjem Klemna Grošlja, kako je v praksi potekalo sestavljanje liste Gibanja Svoboda in kakšna je bila komunikacija predsednika vlade Roberta Goloba, ki je podlegel pritiskom srbskega predsednika Vučića. Če samo 50 odstotkov trditev Klemna Grošlja drži, gre za zaskrbljujoče, nesprejemljive, na pol mafijske odnose na relaciji Golob-Janković-Vučić. Posredne grožnje v smislu “kot mož in oče se boš gotovo odločil pravilno” pa so enostavno šokantne, grozljive. V delujoči demokraciji bi gotovo sprožile tudi aktivnosti organov za preiskovanje kriminala.