Ko Marcel dojame, da Golobova vlada ne deluje oziroma ne vlada, je konec blizu. (Vir: TVSLO1)
“Razumem levo, razumem desno”
Predsednica države Nataša Pirc Musar je v Evropskem parlamentu razkrila pomembne podrobnosti. Govorila je sicer o domnevnem genocidu v Gazi, kar ji je prineslo aplavz levega dela evropskega parlamenta. (Vir: Evropski parlament) Video [video width="1920" height="1080"...
““Golobova vlada se očitno ne strinja sama s seboj”
Jebena većina to že dolgo ve!!!
Še ena izjava stoletja:
Reporter:
Golob položil temeljni kamen za Arnesov center
spomnil je na svojo lansko napoved v Združeni narodih, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in SOLIDARNOST.
Danes je dodal, da je imel v mislih prav ta projekt, ki po njegovih besedah bistveno presega zgolj računalništvo.
Z njim bodo namreč združili tri pomembne elemente: zbiranje podatkov, super računalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence.
——–
“Tovarno umetne inteligence” ?!?!
hahaha
Če še niste opazili,
tudi unikatni in neponovljivi revolucionarni levičarski predhodnik UI iz domačega genskega materiala
ter nenadomestljivi narcisoidni televizijski info-zabavljač,
Marcel,
se dostikrat ne strinja sam s seboj.
Tudi on namreč nikoli in nikdar “ne stopi dvakrat v isto reko”
in vselej histerično beži pred samim seboj ter lastnimi nezaustavljivimi slapovi in plazovi ter brezkončnimi ujmami krikov, gest, mimov, tikov, besed, stavkov, odstavkov, strani, knjig, polic, digitalnih AV-zapisov, digitalnih “oblakov” … itn., itd.
Vse do konca in še naprej!
@Borovnica, ni kaj duhovit, ironičen komentar in sem se pošteno nasmejal ob branju, čeprav je na žalost še kako resnično. Škoda, da se MŠ jr. ni rodil že zdavnaj preje in bi bil strokovnjak za ruske filme od 45. do 48. leta in mehiške “stvaritve. Sicer ne vem, če spada v ta kontekst pa vendar. Visoki funkcionar je bil užaloščen, ko je izvajal svoje govorance v kulturnem domu in je napral upravnika ter zahteval naslednjič polno dvorano. In to že v “svobodi” koncem 45. leta. Prebrisan tič je nalepil oglase, da bo tega in tega dne na vrsti film Tarzan. Ljudje siti “junaških” ruskih pogruntavščin so seveda navalili in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Funkcionar videč polno dvorano je začel navdušeno flancati bla, bla. Ko so nesojeni gledalci Tarzanovih podvigov videli, da s filmom ne bo nič so jo počasi vsi pobrisali iz dvorane, razen nekaj miličnikov, ki so morali ostati zaradi službene dolžnosti. Kajpak je funkcionar gledal, kakor ris in ni potrebno razlagati, da je bil upravnik na mestu odstavljen in potlej v nemilosti pri oblasteh. To je resnična zgodba.
In kaj ima pri tem MŠ jr. Ne veliko, vendar pozna vse ameriške filme na pamet, drugače pa v svojih prepucavanjih uteleša skrajno levičarsko agendo. Če mu je že tako všeč vse rusko itd. zakaj se pa ne posveti ruski, še bolje kitajski kinematografiji. In ne dekadentni, zločinski, zlobni itd. ameriški produkciji.
Objavljeno njega dni na forumu Financ avtor je njegova eminenca – mimoidoči…
Nekoč je živel Marcel Štefančič jr., otrok in prerok enega najpomembnejših ameriških izumov – komercialnega filma.
Veljal je za glavnega eksperta in poznavalca Hollywoodske produkcije pa i šire. Kot enormni konzument filmske produkcije in s filmsko umetnostjo povezane kulture, si je zgradil položaj, ugled in kariero znotraj medijskih javnosti republike slovenistanske. Takorekoč se je zgradil na filmu in na, z njim povezani, publicistiki.
ZDA ni vzljubil le preko filmske umetnosti, temveč jih je predoziral tudi preko glasbe, literature in celo samodeklariranega Coca-Cola odvisništva. Lahko bi rekli, da je fant zabredel do grla. Zabredel je pod vpliv tuje kulture. Ne katerekoli kulture ampak danes tako mrzke ameriške kulture, ki jo je sicer, od mladostnih let dalje, konzumiral zgolj na daljavo. Zabredel je tako močno, da je ponotranjil njeno kapitalistično doktrino, njeno parlamentarno demokracijo, potrošniško mentaliteto, modo, vedenjske vzorce, poznavanje jezika in jezikovne značilnosti, ki jih je mestoma uvajal tudi v svoj materin jezik in v svoj pisni izraz. Tako si je zgradil svoj publicistični in siceršnji image.
Skratka ponotranjil je ameriški “way of life”, Coca Cola mentaliteto, Lewiske, rock and roll, jazz in kar je še podbnih strupenih vzorcev. Prebiral in u nulo zaštekal je razne Steinbecke, Faulknerje, Hemingwaye pa tudi Bukowske, Henry Millerje pa Kerouace, Ginsberge, Burroughse, Keseyje in ostale. Priimek Marx je spoznal preko bratov Marx. Z materinim mlekom je sesal rock and roll, poslušal jazz, to odvratno najliberalnejšo glasbeno formo perverznih ritmov, tonalitet in svobodnih melodičnih izrazov. V nekomercialnem jazzovskem izrazu je tudi prvič zaznal njegovo ustvarjalno svobodo in prostotržno doktrino preživetja. V kolikor ga ni v liberalizem že popreje prepričal izolirani svobodnjak in posebnež Zappa, ga je dokončno zapečatil jazz kot globalni izraz.
Marcel je zrastel na ZDA in njeni promociji. Zastrupil je množice dotedaj nedolžne slovenistanske mladine, ki ga je prebirala, poslušala in drla v kinematografe in kasnejše multiplekse, pa če je bil ZA ali PROTI. Pisal je o filmu, največ ameriškem, odpotoval je v ZDA in celo napisal prvi slovenski potopis o tej, danes tako sprevrženi, državi. In o njeni najbolj kontroverzni poti: Route 66. V potopisu je ovekovečil filmsko pokrajino in podoživljal vsak kader, ki ga je Hollywood ukradel s stativov kamer, skoraj na vsaki milji prašnega obcestja Route 66. Po svojih lastnih besedah je vzljubil jugozahodno triado Nove Mehike, Arizone in Kalifornije. Vse v življenju intelektualca je potekalo kot po maslu, dokler….
Nekega dne se je naključno ustavil nekje ob arizonskem brezpotju ameriških širjav in ugledal pijančka. Le ta mu je na štiri oči izpovedal svojo žalostno usodo. Bil je razseljena oseba iz daljnega Detroita, kjer je nekoč imel službo in družino. Dokler se znotraj manjšega tovarniškega kolektiva, kjer so vlivali bloke avtomobilskih motorjev, ni rodila ideja o kolektivnem. Skupinica poštenih delavcev si je zaželela višjih plač, drobnega solastništva (z možnostjo na več) v avtomobilski družbi, plačane malice, povračila prevoznih stroškov, izboljšave socialnega statusa, bolje plačanih nadur in kar je še teh malenkosti. Te malenkosti so vzrokovale ogromnemu štrajku in tedaj se je zgodilo. Prišel je direktor tovarne in pljunil sindikalnemu poverjeniku v obraz. Si predstavljate, kapitalistični debeli prasec je pljunil sindikalista. Dejanje je šokiralo delavce, delavčeva pripoved pa Marcela. Tako globoko, da tistih nekaj dni ni več zatisnil očesa. Sklenil je zaživeti le še za socialno državo in solidarnost. Za to pa ZDA s pritiklinami zagotovo niso bile več primerne.
Odločil se je spremeniti in izkoristiti svoj vpliv doma. Kmalu je naletel na poslušnega sogovornika. Našel je Grego Repovža iz klana Lorenci Repovž, ki je bil, kot produkt sindikalnega izleta, prav tako močno prizadet od pljunka v sindikalista. Ker je bil Gregor predsednik novinarjev Slovenistana in ker je imel vplivno mamo ekselentne akademske izobrazbe in je bil tisti trenutek le še za mamin telefonski klic oddaljen od mesta glavnega urednika Mladine, kamor je dopisoval tudi Marcel, sta oba začutila priložnost da iz sprožene iskrice zanetita požar. Požar, ki gori še danes in katerega zublji čedalje bolj nevarno pretijo deželi slovenistanski.
Ali kot bi nekdaj poetično dejal Marcel: “Le prva drobcena iskrica v prvem valju V8 Forda Mustanga 1966 je zanetila požar v glavah divjih konjev slovenskih medijskih prostranstev”.
Ali kot bi se vprašal domač pristaš teorije kaosa: “Za koji kurac je metuljček, ki je vzletel z arizonskega kaktusa sprožil medijski tajfun indoktrinirane levice ravno v Slovenistanu?”
Pokaži odgovore (1)
@borovnica – postajam zaljubljen v vaše komentarje. Čeprav dolgih komentarjev ne berem – sem naredil tokrat izjemo, ker je bil ta enkraten in neponovljiv. Ni mi bilo žal, da sem ga prebral. Poljubček na daljavo, če smem. Lep dan.
@beri: “Čeprav dolgih komentarjev ne berem…”
Kaaaaj, a prav berem?
@ren – malce si me zbegal? Kaj pa je tukaj po tvojem nelogično? Mar nisem napisal, da sem tokrat naredil izjemo! Prosim, popravi me, če se motim. Lep dan.
@uredništvo
Čte rečt, da vas navdaja neizmerno veselje?
Le kar, kar ni v pogubo krepi.
Važno je zgolj, kdo se bo nazadnje smejal.
Bom malce ciničen. Marcelu je malo mar za ta Golobnjak. Takoj ko bomo, če bomo dobili novo levo vlado bo navijal zanjo. Pogoj je seveda ta, da RTVS še vedno nadzirajo levičarji oziroma leve vlade, da ne bi slučajno izgubil lepe in dobro plačane službice.
Izgovor, da se za humanistične študije odločajo tisti, ki jim ne gre matematika je le delno resnična. V partijskem komunizmu, socializmu in še kašnem -izmu bodo vedno obstajali takšni ljudje, ki bodo želeli s čim manj znanja, pravega seveda – zasedati čim več dobro plačanih služb, kjer se ne rabiš dokazovati. Izjeme so seveda tudi tukaj. Lep dan.
P. S. Sanje moramo ločevati od sanjarjen, ker sta to dva različna pojma. Sanje so koristne, sanjarjenja pa ne!