Policisti letalske policijske enote, ki vsak dan iz nemogočih, zaplezanih situacij, tudi v ekstremnih vremenskih razmerah, rešujejo nespametne, prepotentne, slabo pripravljene avanturistične planince, se redno čudijo, v kakšne nore, brezglave projekte ljudje rinejo vsak dan ne glede na vsa opozorila in nevarnosti. Pri tem seveda ogrožajo življenja pogumnih reševalcev, opremo, ne nazadnje s svojo aroganco porabljajo ogromne količine davkoplačevalskega denarja, ki bi ga lahko porabili bolj smotrno. Opozorila in čudenja pa ne bodo pomagala dokler se teh ljudi ne udari po žepu in brez izgovorov, filozofiranja zaračuna njihove neumnosti. Tako kot to počnejo v Avstriji, Franciji, Italiji, Švici. (Vir: PU Kranj Facebook)
“Če sem slučajno tudi jaz, ki bom deležen pravne države, s tem ni nič narobe”
Predsednik vlade Robert Golob je v intervjuju za TV Slovenija "ugotovil", da lahko morda občasno pravna država deluje tudi zanj. Ampak seveda pod njegovimi pogoji, saj že leto dni ne želi pojasniti njegovega vmešavanja v delo Policije, energetiko in še kaj. V svoji...
Reševalci so in ljudje in junaki, niso pa brezglavi kaskaderji… in celo helikopterji niso igračke… Reševanje naj plača povzročitelj dogodka sam ali pač zavarovalnica. Če znamo zaračunati parkirnino, se bomo morali naučiti tudi prodaje tovrstnih zavarovanj. Očitno smo dobra tržna niša!
Strinjam se z vsem kar je tukaj napisano. Mislim pa da ne smemo mešati mladosti iz nekaj desetletij nazaj in današnjo mladino. Mene je sram priznati, da sem tudi sam hodil pomanjkljivo oblečen in obut v planine, takrat seveda, danes je drugače. Na Kamniško sedlo sem šel kar v opankih.
Današnja mladina in tisti manj mladi pa imajo ogromno podatkov in informacij. Ob sebi imajo ves čas pametni telefon, da se lahko v trenutku seznanijo s tekočimi podatki – zato mislim, da je stvar v neodgovornosti, oholosti, prevzetnosti, ošabnosti tako mladih kot manj mladih. Stvari preprosto ne jemljejo dovolj resno!
Še kako se strinjam, da bi jim morali vse to zaračunati – ne zato, ker to počnejo tudi druge države, ampak zato, da se iz lastnih primerov nekaj tudi naučijo in zapomnijo! Lep dan.
Kar “nič ne stane” je po logiki večine narcisoidno-samopašnih potrošnikov našega časa “nič vredno”.
Od tod brezsramno egocentrično urbano-potrošniško podcenjevanje hribov in gora ter žaljivo omalovaževanje redkih strokovno usposobljenih in življenjsko preverjenih gorniških prostovoljcev, ki človekoljubno žrtvujejo svoj prosti čas, svoje zdravje, dobro počutje in izjemoma tudi svoja življenja za ohranjanje “dobrega počutja” in modnega spletnega postavljaštva neodgovornih “urbanih pohodnikov” in celo kdaj za življenjsko tvegano reševanje neponovljivega in enkratnega življenja nepoboljšljivih potrošniških egocentrikov, neodgovornih uživačev in spletnih samo-promotorjev ter egocentrično brezvestnih izkoriščevalcev prezirljivo zastonjske in brezplačne najbolj človekoljubne in dragocene človekoljubne, medčloveške in družbene pomoči.
Enostavno, vse takim “junakom” zaračunati reševanje. Če imajo ustrezno zavarovanje, bo reševanje plačala zavarovalnica, drugače naj plačajo iz svojega žepa.
Zakaj je v tej državi tako težko urediti nekatere stvari, ki so na drugi strani meje (severno in zahodno od nas) popolnoma logične?
Mogoče zato, ker sta severna in južna meja za našim hrbtom, mi smo navajeni čakati na komande z vzhoda in juga…
Z marsičem napisanim bi se lahko strinjal, ampak; marsikatera stvar povzroča veliko večjo obremenitev zdravstva in denarja davkoplačevalcev! Največja obremenitev so ljudje ki nezdravo živijo ( prenajedanje, alkohol, cigarete itd… ) Zdravstvo poka po šivih,Vsaki drugi Slovenec je prekomerno težek in zelo verjetno bo prej ali slej imel težave prav zaradi tega,” zato ker ni ravnal odgovorno” prav tako kot ta ki gre v hribe slabo opremljen ali pa slabo fizično pripravljen.
Ali pa so večja obremenitev ljudje,ki živijo zdravo.
Mnogo dlje dobivajo pokojnino,na koncu pa večinoma tudi zbolijo.
Zavarovalnice imajo verjetno zelo dobre podatke glede tega.
Jih kdo pozna?
“Ali pa so večja obremenitev ljudje,ki živijo zdravo.
Mnogo dlje dobivajo pokojnino,na koncu pa večinoma tudi zbolijo.”
Zato pa je govora o evtanaziji. Stari ljudje so strošek, zato jih je treba spraviti s sveta. Sic!
V štirih (naštetih) alpskih državah, ki imajo najvišje vrhove v Alpah, vedo, kako se tem rečem streže. Nespamet se plačuje. Pri nas so vsi vrhovi pod 3000m in neki “planinci” mislijo, da so to pohodniške zadeve, kjer s turo opraviš v nekaj urah, poti so dobro označene in “udobne”. Gremo! V supergah, sandalih, natikačih, nekateri tudi bosi. Ne vedo, da je treba prečiti kakšne grape, v katerih je trd sneg. Eni se snega ogibljejo in se pri tem tudi zaplezajo. Eni na opominjanje na slabo obutev, nesramno reagirajo, eni v rokah nosijo gramofon, da bodo na Kredar´ci na taler butnili Golico (moj doživljaj izpred 50 let), eni pojma nimajo, kaj je vreme, eni pozimi rinejo na Jalovec v nizkih supergah brez derez in cepinov, skupina treh ljudi te 2.maja vpraša koliko je še do doma na Komni, ker ravnokar od tam prihajaš s smučmi na ruzaku in jim prijazno odovoriš, da je četrt ure hoje navzgor že sneg in da gospej z nosečniškim trebuščkom svetuješ vrnitev (opisani so moji doživljaji). Pomagali sem pri marsikateri reševalni akciji, najtežje pa je bilo, ko smo pomagali nositi trupla prijateljev izpod stene.
Če niste pripravljeni, če imate premalo kondicije, če nimate prave opreme, če ne poznate gora – ostanite doma! Sem precej v letih in zaradi srčnih težav sploh ne grem več v gore. Ne bom izpostavljal ekipe GRS, ker mi je nekritično padla v glavo misel, da bi šel v hribe.
P.S.
Pred 2. vojno so Švicarji prepovedali plezanje v severni steni Eigerja. Bilo je preveč smrtnih nesreč in gorski vodniki se niso hoteli več izpostavljati nevarnostim pri reševanju potencialnih ponesrečenih plezalcev.
Mogoče dve leti nazaj, je nekdo (pozabil ime in priimek) iz vrst PZS Slovenije, bil mnenja, da plačilo reševanja ne bo rešilo težav v naših gorah.
Že takrat mi ni bilo jasno, kako je lahko nekdo iz “stroke” sploh tako razmišlja!!
Podpiram reševanje dobro opremljenih planincev, ko se zgodi nesreča, ne pa senatorjev, ki se v opankih sprehajajo po vršacih.