V odločbi ustavnega sodišča sploh ne gre za osebnost spornega generala Rupnika, ki se je postavil na napačno stran zgodovine in se je moral zato upravičeno zagovarjati. Pač pa gre za stanje duha v naši družbi; za toksično stanje, ki se vleče iz revolucionarnih časov v sedanjost in vsake toliko poseže v naš družbeni in politični prostor z neko posiljeno, umetno ustvarjeno dilemo. Toda poleg s politiziranjem, ki ga dviguje primer Rupnik, imamo opravka še z nečem pomembnejšim, saj je ustavno sodišče de iure priznalo potomcu žrtve medvojnega nasilja pravico, da sproži postopek proti (mrtvemu) generalu kot storilcu zločina. Očitno bodo zdaj sodno varstvo lahko zahtevali tudi potomci 12.000 po vojni pobitih domobrancev in civilistov. O, to bo še veselo …