Ključnik: Rusija
Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Medtem ko Gaza in Ukrajina še vedno prevladujeta v zahodnih medijih, pa se drugod po svetu dogajajo prav tako hudi konflikti, na katere nismo pretirano pozori, opozarja J. Scott Younger. V mislih ima predvsem v Sudanu, ki ga uničuje državljanska vojna med vlado in uporniki, pri čemer obe strani oskrbujejo rivalske države Bližnjega vzhoda. Nemirno je tudi v Mjanmaru, nekdanji Burmi, pa na Haitiju v Karibih in v talibanskem Afganistanu.

Kaj se dogaja z Donaldom Trumpom?

Kaj se dogaja z Donaldom Trumpom?

Vsaj kar se tiče zunanje politike, je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjem času postal skorajda drug človek. Če za trenutek zanemarimo njegove pritiske na Venezuelo, je pri Ukrajini in Izraelu vsaj verbalno naredil ogromne salte v odnosu do teh kriznih žarišč. Nič več ni tudi groženj s priključitvijo Kanade, Grenlandije, zasedbo Panamskega prekopa… namesto tega pa resen odmik od “prijatelja” Vladimirja Putina in močna podpora Ukrajini, za piko na i pa še prvi resen načrt umiritve razmer na Bližnjem vzhodu. Namesto bizarnega predloga o gradnji “resorta Gaza” in preselitvi Palestincev v druge regije je predstavil nekakšen vsaj na daleč uresnićljiv predlog.

Nekaj gnilega …. ruskega je v deželi Danski

Nekaj gnilega …. ruskega je v deželi Danski

Ni naključje, da se je v središču ruske hibridne vojne z Evropo zdaj znašla Danska. Ne le zato, ker preseduje Evropski uniji in je tudi zelo dejavna članica Nata. Pomembni so trije podatki: Danska je per capita največja vojaška podpornica Ukrajine. Leži na strateško pomembnem vstopu v Baltsko morje. Danska politika je bila doslej prepričana, da je dežela varna pred rusko hibridno vojno. Poplava dronov nad Dansko vse to postavlja na glavo.

Volitve v Moldaviji: Naslednja Putinova provokacija?

Volitve v Moldaviji: Naslednja Putinova provokacija?

Moldavijo, še eno nekdanjo sovjetsko republiko, ki je že dolgo na seznamu Putinovih tarč, čakajo parlamentarne volitve. Napetost v najrevnejši evropski državi, hrepeneči po članstvu v Evropski uniji, a obenem izjemno razdeljeni, saj polovica prebivalstva verjame, da je zanje bolje povzava z Rusijo, narašča. Obtožbe moldavskih oblasti, da se Rusija ponovno vmešava v predvolilne procese, so tokrat še posebej ostre in glasne. Če bo rezultat izenačen, bo proruski blok verjetno z nasilnimi protesti poskušal destabilizirati državo in ustvariti razmere za intervencijo ruskih sil, ki so sicer že več kot trideset let nameščene v odcepljeni, nepriznani enklavi Transnistrija oziroma Pridnesterska republika.

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

Trumpov včerajšnji govor v Generalni skupščini ni bil slab, v bistvu je bil celo duhovit. Če imate čas, si ga oglejte, da boste za razliko od oblikovalcev slovenske zunanje politike razumeli ameriško zunanjo politiko v naslednjih treh letih. Ukrajina je ruska stvar, izraelski zločini v Gazi pa ameriška skrb. To je multilateralizem, kjer nimamo več dveh nasilnežev, ampak tri ali štiri. Slovenska diplomacija vztraja na feminizmu in preganjanju genocida, kar naj bi nam že danes dajalo izjemen ugled v svetu. Morda se to še ne pozna v bilateralnih srečanjih naše predsednice, ki se danes v New Yorku veseli srečanj s predsednico Barbadosa in predsednikoma Albanije in Kazahstana.

Bo Slovenija namesto na Evroviziji nastopila na Putinovi Interviziji?

Bo Slovenija namesto na Evroviziji nastopila na Putinovi Interviziji?

Pod rusko zastavo in Putinovim finančnim, vsebinskim in ideološkim sponzorstvom je pred dnevi potekala Intervizija, menda ruska medijska konkurenca Evroviziji. Glede na države, ki so sodelovale na tem (podobno kot Evrovizija) izumetničenem glasbenem dogodku, ki ga je mimogrede nagovoril tudi sam predsednik Rusije Vladimir Putin, bi v skladu s trenutno zunanjo politiko Golobove vlade z lahkoto sodelovala tudi Slovenija. Majčken problemček sicer je, ker dogodek Intervizija “propagira” družinske vrednote, kar zapira vrataa izvajalcem, ki se ne najdejo v ženskem ali moškem spolu oziroma so celo istospolno usmerjeni.

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Rusija v skladu s svojo strategijo sprenevedanja, laganja in ciničnega posmehovanja seveda zavrača vse obtožbe, da so bili droni na poljskem nebu namerna provokacija. Spomnimo, enako lažnivo so Rusi trdili, da leta 2014 v Ukrajini niso sestrelili malezijskega letala na letu MH17 in umorili 298 potnikov, da “zeleni možici”, ki so prav tako leta 2014 začeli z okupacijo Krima nimajo nobene veze z rusko vojsko… Še dan pred napadom na Ukrajino 24. februarja 2022 so Rusi prisegali, da nimajo nobenega načrta za napad, v sedaj že skorajda štiriletni vojni pa po njihovih zatrdilih nikoli niso napadli civilnih ciljev, ugrabljali ukrajinskih otrok, uporabljali iranskih dronov, severnokorejskih raket, streliva…. Ob vsej tej poplavi dokazanih Putinovih laži in zločinov je resnično neverjetno, skrajno bizarno, kako nekateri zahodni politiki s Trumpom na čelu še vedno ne razumejo prave nravi in namer ruskega diktatorja.

Pričakovana ruska provokacija

Pričakovana ruska provokacija

Glavni svetovni mediji se čudijo ruskim dronom na poljskem nebu. Najbolj naivni celo nasedajo ruskim trolom na družbenih omrežjih, ki razglašajo, da Rusija nima nobene veze s tem, ali pa so ruski droni morda zašli s poti zaradi ukrajinskega elektronskega motenja signalov. Torej krivi so Ukrajinci. Kot kažejo zadnji podatki pa gre za namerno rusko provokacijo, katere cilj je testiranje Natove odzivnosti in sposobnosti obrambe. 19 dronov, ki so vstopili v poljski zračni prostor, je namreč letelo po jasno začrtani poti. Najbolj bizarno pa je dejstvo, da ruski droni, ki dnevno pobijajo Ukrajince, vsebujejo številne evropske in ameriške komponente (za zadnje, ki so prileteli na Poljsko, to še ni jasno), kar kaže na resno neučinkovitost sankcij proti Moskvi.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Pozabljeni genocid

Pozabljeni genocid

Kaj se bo moralo zgoditi v arhitekturi mednarodnih odnosov, da bo prišlo do epifanije? Morda bo potrebna še ena svetovna vojna, čeprav bi bila za našo civilizacijo morda tudi zadnja. Nezadovoljstvo nad obstoječim statusom quo, kjer velike sile preprečujejo, da bi Združeni narodi obsodili anomalije, ki morajo biti obsojene, se stopnjuje. Genocid nad Rohingami je pozabljen, ostaja v senci dogajanja v Gazi, medijsko neprimerno bolj izpostavljenega, vsebinsko deloma primerljivega, a postopkovno zelo sorodnega. Kajti ko gre za Gazo, je Zahod tisti, ki blokira obsodbo. Kot da smo spet v času interesnih sfer med hladno vojno. Mi vam blokiramo obsodbo Izraela, mi nam blokirate obsodbo Burme. Da Sudana niti ne omenjamo. Ali pa Ukrajine. Quid pro quo.

Ne Trump, vojno v Ukrajini lahko konča Kitajska

Ne Trump, vojno v Ukrajini lahko konča Kitajska

Ruski predsednik Vladimir Putin je ta teden Ukrajini in njenim evropskim zaveznikom poslal novo jasno sporočilo: Moskva lahko nadaljuje z vojno, ker ima močne prijatelje. Ruski voditelj javno uživa na obisku na Kitajskem, druži se z ljudmi, ki so mu posredno omogočili, da lahko še naprej mrcvari Ukrajino: s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, indijskim premierjem Narendro Modijem, iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom in severnokorejskim Kim Jong-unom. Rusija ne bi mogla vzdrževati svoje bizarne “tridnevne specialne operacije” brez kitajskega in indijskega denarja, iranskega orožja in v manjši meri tudi človeške sile iz Severne Koreje. So pa sporočila vrha nekakšnih “novih neuvrščenih” na Kitajskem širša od vojne v Ukrajini.