Ključnik: Rok Svetlič
Kaj je ustavno sodišče v resnici odločilo v zadevi Rupnik

Kaj je ustavno sodišče v resnici odločilo v zadevi Rupnik

V odločbi ustavnega sodišča sploh ne gre za osebnost spornega generala Rupnika, ki se je postavil na napačno stran zgodovine in se je moral zato upravičeno zagovarjati. Pač pa gre za stanje duha v naši družbi; za toksično stanje, ki se vleče iz revolucionarnih časov v sedanjost in vsake toliko poseže v naš družbeni in politični prostor z neko posiljeno, umetno ustvarjeno dilemo. Toda poleg s politiziranjem, ki ga dviguje primer Rupnik, imamo opravka še z nečem pomembnejšim, saj je ustavno sodišče de iure priznalo potomcu žrtve medvojnega nasilja pravico, da sproži postopek proti (mrtvemu) generalu kot storilcu zločina. Očitno bodo zdaj sodno varstvo lahko zahtevali tudi potomci 12.000 po vojni pobitih domobrancev in civilistov. O, to bo še veselo …

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?