Ključnik: neto plače
Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Politiki pred volitvami mnogo govorijo, zaradi kratkega spomina volivcev pa pogosto malo naredijo, za volivce namreč. Mnogo več naredijo za svoje prijatelje, zase. Odločitev na volitvah bi morala zato biti odločitev o integriteti posameznika, ki nekaj obljublja. Je obljubo izpolnil, udejanil v praksi? Ali gre za nekakšno vzporedno realnost, v kateri se politiki hvalijo na davkoplačevalske stroške, medtem pa razočarani volivci ne vedo več, kaj bi sami s seboj in njihovo glasovnico. Dejanskim glasovom ljudstva, ne tistim promocijskim, ki so si ga nekateri nadeli v ime svojih aktivistično-političnih organizacij v želji zamegljevati dejanski glas ljudi, v realnosti prisluhne vedno manj politikov.

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Je davčna “vstaja” normirancev upravičena?

Je davčna “vstaja” normirancev upravičena?

Obdavčitev normiranih s. p., torej samostojnih podjetnikov, ki pripravijo davčni obračun na osnovi dejanskih prihodkov ter normiranih odhodkov (“normiranci”), je zadnja leta pogosto predmet obravnave. Ministrstvo za finance ugotavlja, da je ta segment davčnih zavezancev obravnavan davčno bistveno ugodneje glede na druge segmente zavezancev in zato zaostruje pogoje. Podjetniški sektor pa razumljivo temu nasprotuje in dokazuje, kako to poslabševanje pogojev ubija podjetniški duh in gospodarsko pobudo. Vemo, da imamo poleg “normirancev” tudi samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige, ki poslujejo po principu dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov (v tekstu jih poimenujem “redni” s. p.). Ti naredijo davčni obračun glede na dejansko ustvarjeni zaslužek, normirancem pa se prizna določen znesek stroškov brez dokazovanja njihove višine. Slednji obračun je zato bistveno bolj enostaven, kar je ena od njegovih prednosti.