Jedrska energija je imela pred zeleno prevaro, s katero je nemška politika ustvarila ideologijo opuščanja jedrske energije in prehoda k obnovljivim virom energije, pomembno vlogo v košarici virov električne energije. Konec osemdesetih je jedrska energija predstavljala skoraj petino globalne proizvodnje električne energije. Šele po dvajsetih letih se Evropa počasa vrača k pameti. Jedrska energija namreč edina omogoča okoljsko vzdržno, ogljično nevtralno ter zanesljivo in predvidljivo oskrbo z električno energijo, kar je ključno za stabilno delovanje industrije, gospodinjstev in kritične infrastrukture. Danes se po svetu gradi kar 55 novih jedrskih elektrarn, kar predstavlja renesanso jedrske energije. Če Evropejci želimo ohraniti industrijo, naravo in visok življenjski standard, potem je edino jedrska energija tista, ki podpira energetsko neodvisnost, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in preprečuje nestalnost in nezanesljivost obnovljivih virov energije. Z novim jedrskim reaktorjem pa bi se lahko tudi Slovenci aktivno vključili v tehnološki val, ki ga prinaša umetna inteligenca. Če želimo vzpostaviti velike podatkovne centre in farme strežnikov, bomo potebovali veliko električne energije, ki je drugače kot z NEK 2 Slovenija nima kje pridelati.