PIŠE : Tilen Majnardi
Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

Med krompirjevimi počitnicami in modrovanjem o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1) in močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.

Javne finance na skrajnem robu možnega

Javne finance na skrajnem robu možnega

V senci bolj ali manj posrečenih predvolilnih bonbončkov, bonbonier… v obliki ad hoc obveznih božičnic za vse ne glede na uspešnost, podaljšane veljavnosti vinjet za osebna vozila in verjetno še česa, kar je v predvolilnem predalu vladnih strategov, v Državnem zboru že poteka postopek sprejemanja proračunov za leti 2026 in 2027, ki jih je vlada milo rečeno “nategnila” do skrajnih meja, čeprav ni nobenih izrednih razmer (razen volitev), ki bi upravičevale dodatno ekscesno zadolževanje. Poleg vseh ekonomistov, ki jih vlada kontinuirano ignorira kot da so nekakšna marginalna civilna družba, se je z oceno proračunskih dokumentov oglasil tudi Fiskalni svet, ki je jasno povedal, da se vlada nevarno igra s finančno stabilnostjo države v naslednjem obdobju, saj enostavno nimamo minimalnih rezerv za že napovedane dodatne izdatke, kaj šele za morebitne izredne dogodke.

Kaj tu ni jasno?

Kaj tu ni jasno?

Zadnje dni smo priča novemu moralnemu in strokovnemu dnu, nekateri bi rekli “podnu”, delovanja, obnašanja vladnih politikov, pa tudi nekaterih ključnih institucij pravne države, z mediji na čelu. Po mnenju mnogih tega padanja še ni konec. Predsednik vlade Robert Golob prek odvetnika, ki sklicuje novinarske konference samo za posvečene novinarje, poskuša na vsak način diskreditirati delovanje Protikorupcijske komisije (KPK), v to “mašinerijo” je vključil celo državni SDH, ki toži ta, tudi njegov nadzorni organ. Treba je sicer povedati, da so si ugled na KPK v zadnjih letih z bizarno dolgimi postopki in “brezjajčnimi” odločitvami načeli tudi sami, zato so lahka tarča političnih manipulacij. Da ne omenjamo Specializiranega državnega tožilstva, to z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, v enem letu ni znalo (hotelo) ustrezno preiskati očitke iz kazenske ovadbe Policije proti premierju v zadevi politično diskriminatornega kadrovanja, to sedaj v stilu novega zavlačevanja prelagajo na sodišče.

Nova “svoboda”: vročanje upravnih odločb v skrajšanem roku brez obrazložitve in osebne vročitve

Nova “svoboda”: vročanje upravnih odločb v skrajšanem roku brez obrazložitve in osebne vročitve

Državni zbor je v senci galaktičnega vladnega boja za Gazo in Palestino, ob poplavi naključnih objav o striktno zasebni poroki, razvijanju vesoljskih tehnologij, superračunalnikov in ostalih zadev, o katerih govori cel svet… sprejel novelo zakona o splošnem upravnem postopku. Poslanke in poslanci Svobode in Levice so ob vzdržanju SD in nasprotovanju SDS ter NSi izglasovali spremembe in dopolnitve Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na Ministrstvu za javno upravo so menda zakon pripravili s ciljem, da bi s širšo uporabo sredstev elektronske komunikacije ter avtomatizacijo nekaterih procesov omogočili bolj učinkovito vodenje upravnih postopkov. V ničemer pa niso rešili akutne neučinkovitosti javne uprave, ker so po njihovem za neučinkovitost sistema očitno krivi državljani, ki branijo svoje pravice. Zato jih je potrebno dodatno omejiti, stisniti v kot, terminsko in finančno.

Cel svet čaka na nas

Cel svet čaka na nas

Ko dan za dnem prebiramo vse te izredno “naključne” aktualne novice o neki zasebni poroki, oblekah, rožicah, gostih, avtomobilih, nastopajočih v Strunjanu… smo nekako pogrešali podatke o jedilniku in barvi WC papirja na tej strogo zasebni prireditvi. Mogoče, verjetno še pridejo. Kot smo verjeto čisto naključno zamudili, medijsko zgrešili resne podatke o koruptivnem nakupu helikopterjev in dejanskih krivcih za to šljamastiko, postopkih pred KPK, očitno “opredalčeni” ovadbi Policije proti predsedniku vlade, spet podaljšanih čakalnih vrstah v zdravstvu, neobstoječi dolgotrajni oskrbi, neobstoječih novih stanovanjih za 250 mio EUR, pomanjkanju pediatrov, ginekologov, družinskih zdravnikov, katastrofi v proračunu, “na pol” recesiji, inflaciji… Smo pa izvedeli, “da cel svet čaka” na naš superračunalnik, ki bo rešil globalne probleme s poplavami.

Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene

Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene

Ko se je zdelo, da vlada po uvedbi prispevka za neobstoječo storitev dolgotrajne oskrbe ne more izumiti dodatne škodljive neumnosti, smo (bomo) dobili nov svobodni umotvor: obvezno božičnico. Obrazložitev tega dosežka pa je še bolj fenomenalna kot sam ukrep: z obveznim dodatnim božičnim stroškom za podjetja, ki bo ob izplačilu obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače gospodarstvo obremenilo za 400 milijonov evrov (!), bomo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba razbremenili gospodarstvo. Neverjetno, a resnično, to nam razlaga doktor znanosti.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Sramota ali “zgodovinskost” srečanja Trump – Putin?

Sramota ali “zgodovinskost” srečanja Trump – Putin?

Svet z nestrpnostjo pričakuje današnje večerno srečanje med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom. V velliki meri so pričakovanja, da se bo kaj resnega zgodilo, verjetno nerealna. Trump nadaljuje svoj votli politični šov, ponavlja številne dokazane neumnosti, obljube, ki jih je že zdavnaj pojedel vsaj stokrat. Diktator Putin bo dobil svetovno pozornost, še enkrat bo v neko navidezno mirovniško držo “zapakiral” svoje: zahtevo za predajo Ukrajine. Če se da, s pomočjo Trumpa, ki bo stisnil Zelenskega in pozabljene, nesrečne Ukrajince v kot in dokončno osramotil demokratični svet, kar ga je še ostalo.

700 dni blefiranja

700 dni blefiranja

V ponedeljek sta minili dve leti od katastrofalnih poplav v letu 2023. Poleg izjemne solidarnosti državljanov, požrtvovalnosti, profesionalnosti Civilne zaščite, vojske v prvih trenutkih, dneh, tednih te naravne nesreče je sanacijo škode zaznamovala očitna operativna nesposobnost aktualne izvršilne oblasti, ki se sicer dnevno kaže tudi na številnih drugih področjih. Namesto hitrega reševanja akutnih bivanjskih problemov smo dobili novo birokracijo, ki namesto ljudem pomaga sama sebi. Da ne omenjamo etično “mejne” samopromocije predsednika vlade Roberta Goloba in očitne korupcije pri projektih, napihovanja škode, ki je s prvotnih 500 mio EUR po besedah premierja poskočila na kar 10 mrd EUR, pri čemer smo javno “nategovali” EU s škodo na objektih, ki sploh niso obstajali, kar je v Državnem zboru priznala celo ministrica Alenka Bratušek.

Zgodovinski trgovinski in obrambni (ne)sporazum

Zgodovinski trgovinski in obrambni (ne)sporazum

Po nedeljski sklenitvi menda”zgodovinskega sporazuma” med ZDA in EU je jasno samo to, da ni nič kaj posebej jasno. Trump v ZDA slavi zmago svoje “prefinjene” pitbulovske diplomacije in govori o milijardah, ki jih bo Evropa investirala v ameriško gospodarstvo in nove nakupe ameriškega orožja. V EU so odzivi bolj mešani. Od tega, da gre za nov razkroj ugleda in moči EU, kapitulacijo pred ZDA, do ocen o logičnem pragmatizmu, ki je boljši od fanatićne trgovinske vojne z nepredvidljivim Trumpom. V vsakem primeru pa se praktično vsi strinjajo, da je veliko stvari nedorečenih, kar je odličen poligon za nove napetosti in zaplete. V oči bode tudi dejstvo, da je Trump predsednico Evropske komisije aboniral kar na svojem posestvu na Škotskem, kjer je odprl novo golf igrišče, s čimer je takoj pokazal kdo je šef.

Zakaj bi ukinili samo Državni svet, tudi Državni zbor je verjetno nepotreben?

Zakaj bi ukinili samo Državni svet, tudi Državni zbor je verjetno nepotreben?

Prav tragikomično je, kako trenutna vladna koalicija s predsednikom vlade na čelu, ki v svojih nastopih venomer poudarja pomen strpnosti, dialoga, konsenza, preprečevanja sovražnega govora, spoštovanja drugače mislečih… napada vse mogoče institucije, organe, politične skupine, civilno družbo, posameznike…, ki se ne strinjajo z njimi. Drugačna mnenja so nepravilna, nezaželjena. So nekakšna zarota tistih, ki ne verjamejo, da imamo najboljšo vlado na svetu, ki si zasluži tudi drugi mandat. V bistvu si ga po mnenju sedanje koalicije ne samo zasluži, ampak ji pripada (to premier celo pogosto razlaga v okviru bizarne argumentacije, da je sedanja koalicijska pogodba napisana za dva mandata, zato obljub niso izpolnili), morda celo tretji, pa zakaj ne tudi četrti.

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.