PIŠE : Tilen Majnardi
Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Že nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo se je začel medijski in politični proces povolilne aritmetike, ki pa večinoma zanemarja ogromne vsebinske, programske razlike med strankami in razkritja koruptivnega koncepta vladanja sedanje koalicije, sploh največje vladne stranke. Razkrita dejstva ne bodo izginila nikamor, ne glede na to, kdo in s kakšnim namenom je organiziral zloglasne predvolilne prisluhe. Predsednik Gibanja Svoboda se je po tesni relativni zmagi, ki pa mu ne omogoča sestavo nove ideološko zabetonirane vlade, čez noč spremenil v zagovornika široke “razvojne koalicije”, pri čemer ne izključuje nikogar, razen seveda SDS, s katero se ne misli niti vljudnostno pogovarjati, ker pravi, da gre za nedemokratično stranko. To je celo nekdanji predsednik SD in sedanji politični analitik Igor Lukšič ocenil za popoln nesmisel in hudo napako.

Ko zaščita organiziranega kriminala postane področje nacionalne varnosti

Ko zaščita organiziranega kriminala postane področje nacionalne varnosti

Zadnje dni poslušamo prisluhe, posnetke nekdanjih politikov, odvetnikov, ki v resnici niso nič kaj šokantni. To kar govorijo vladno financirani, zelo dobro omreženi domnevni “naivneži” v sicer nezakonitih posnetkih, je jasno že kar nekaj časa, morda desetletja, zato pač Slovenija nazaduje. Večina si o tem koruptivnem problemu laže, zavestno, nezavestno. Ampak namesto obračunavanja s predstavljeno korupcijo v najvišjih krogih politike, vlade, vidimo samo nekakšno sistemsko, medijsko orkestrirano opravičevanje vpletenih, ker so bili menda “zavedeni”. Razumljeni “iz konteksta”. V to opravičevanje koruptivnosti je predsednik vlade Robert Golob po pričakovanjih vpletel SOVO in Policijo. Kot pri izogibanju pričanju v Državnem zboru v zadevi Bobnar. Vsebino posnetkov poskušajo orkestrirano potisniti v ozadje, vsaj do volilne nedelje. Ampak šokantna, neokusna, koruptivna vsebina ne bo izginila nikamor, v resnično neodvisnih medijih in tudi v širši javnosti bo tudi po volitvah.

Še deset dni navidezne resničnosti

Še deset dni navidezne resničnosti

Ko se predsednik vlade 10 dni pred volitvami pelje po neki železniški progi, ki nima obratovalnega, varnostnega dovoljenja, samo zato, da bo posnel Insta video in s tem pokazal, da menda nekaj dela, je neokusnost predvolilnega šopirjenja dosegla nov vrhunec. Navadni državljani se po tem tiru ne bomo mogli peljati še nekaj mesecev, tudi tovor v Luko Koper po teh predvolilnih tirih ne bo videl prevoza vsaj do jeseni. Še pred leti so resni politiki določene investicije planirali tako, da so se dejansko končale pred volitvami. Posvečeni so v medijih prerezali trak, se zapeljali čez, ali v karkoli že, prvi, ampak za njimi so se lahko zagnali tudi navadni državljani in uživali sadove državnega investiranja. Ker je bila investicija izvedena, končana. Aktualna vlada pa nam sporoča, da imajo oni nek poseben, elitni dostop do vožnje po nedokončanem drugem tiru. Navaden plebs pa naj se zabava ob gledanju njihovih posnetkov.

Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije

Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije

Medtem, ko se večina medijev v zadnjih dneh ukvarja z vladnimi akrobacijami in predvolilnimi samohvalami glede “zgodovinske” evakuacije slovenskih državljanov z vojnega območja na Bližnjem vzhodu, se v ozadju “kuha” veliko bolj pomembno vprašanje: kako bo Trumpova ekspedicija v Iranu vplivala na svetovno, torej tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Praktično vsi ekonomisti že nekaj časa enotno opozarjajo slovensko vlado, da skrajno “nategovanje” javnih financ pomeni ogromno tveganje pri morebitnih novih zunanjih šokih, kar vojna v Iranu gotovo je. Slovenski proračun namreč nima nobenih resnih rezerv za krizno ukrepanje, ki bo morda potrebno ob radikalni rasti cen energentov ob stagnaciji gospodarske rasti. Da kakšnih naravnih nesreč niti ne omenjamo.

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.

Dobesedno zamrznjena in spet pozabljena Ukrajina

Dobesedno zamrznjena in spet pozabljena Ukrajina

V senci zimskih olimpijskih iger na območju severne Italije, kjer mimogrede v določenem obsegu nastopajo tudi ruski športniki pod “neodvisno” olimpijsko zastavo, domnevnih Trumpovih mirovnih “uspehov” v Izraelu, Palestini, Venezueli, morda še v Iranu, na Kubi…, se hitro približuje četrta obletnica Putinove tridnevne specialne operacije v Ukrajini. Ta žalostna ruska imperialistična agresija je bolj ali manj izginila z naslovnic svetovnih medijev, razen če kakšna Putinova “mirovna” raketa čisto slučajno ne pobije vsaj dvajset in več civilistov, otrok, v kakšnen stanovanjskem bloku, bolnišnici, vrtcu. Ker Rusiji razen občasnih stometrskih premikov ne uspeva na fronti, poskuša Ukrajince zlomiti z mrazom, napadi na energetsko infrastrukturo. Mirovnik Trump po telefonu prosi Putina, da naj ne raketira ukrajinskih mest, ker je temperatura pod minus 10 in je zadeva nehumana. Pri pozitivnih temperaturah je rusko “brisanje” ukrajinskih mest očitno OK.

Ko 50 vladnih “PR strokovnjakov” ne zna sestaviti predstavitve dosežkov vlade

Ko 50 vladnih “PR strokovnjakov” ne zna sestaviti predstavitve dosežkov vlade

V sredo se bo iztekel ad hoc razpis vlade (nosilec je Urad za komuniciranje – UKOM) za izdelavo “komunikacijskega načrta za potrebe izvedbe informativne kampanje o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026”. Kampanja na spletu in radijskih postajah naj bi potekala od 9. do. 18. februarja, čisto slučajno se bo zaključila točno sekundo pred uradnim začetkom volilne kampanje, ki se začne 19. februarja. Vlada bo poleg zaenkrat neznanega zneska plačila za izbranega izvajalca (ta mora ponudbo z vsemi elementi, ocenami dosežkov…. pripraviti v šestih dneh!) za zakup spletnega in radijskega oglaševanja namenila 40.000 EUR proračunskega denarja. Poleg brezsramne, verjetno tudi nezakonite predvolilne samopromocije koalicije na račun davkoplačevalcev v času volilnih opravil, se lahko vprašamo, zakaj vlada ob več kot 50-ih zaposlenih “strokovnjakih” za komuniciranje, promocijo… ne zna sestaviti osnovne strategije predstavitve svojih dosežkov?

Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

V četrtek je minister za delo Luka Mesec sporočil pričakovano novico: minimalno plačo je dvignil na 1000 evrov neto, kar pomeni, da se bruto minimalna plača povečuje za 15,97 (!) odstotka, s 1278 evrov na 1482 evrov, vse skupaj bo veljalo že za januarsko plačo, torej spet za nazaj, kar mnogim podjetjem ruši poslovno konstrukcijo. Gospodarska rast je medtem nekje okoli 1 odstotka, kako gre to skupaj, vedo samo “znanstveniki” v aktualni vladi. Vlada je v predvolilnem zanosu seveda pozabila (spet), da za javne uslužbence dodatnih sredstev v proračunu ni, pozabila je tudi, da je s to odločitvijo dvignila tudi regres, ki bo znašal najmanj 1482 evrov, in obvezno božičnico za zaposlene, ki je s 639 evrov skočila na 741 evrov. Kdo bo vse to plačal, je seveda “revolucionarjem”, ki mislijo, da denar raste v bankomatu, vseeno.

Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Večina medijev se spet popolnoma “naključno” ukvarja z vprašanjem “Janša ali ne Janša”, bo vlada leva, desna, ampak praktično nihče se ne ukvarja z vprašanji kakovosti življenja v Sloveniji. Z administrativnimi, predvolilnimi ukrepi sicer aktualna vlada enkratno povečuje določene prihodke državljanov, ampak to nima nobene veze z realnim stanjem v gospodarstvu. Vlada deli neobstoječi denar, to se bo prej ali slej nekje poznalo. Seveda si pri slabi rasti delimo usodo precej stagnacijske Evrope, ampak to nas ne bi smelo ovirati pri smelejši gospodarski politiki. Žal smo se sprijaznili s povprečjem. In nekritičnim zadolževanjem naslednjih generacij.

Gre res samo za dve SMS sporočili?

Gre res samo za dve SMS sporočili?

Zadnje dni poslušamo neskončne izgovore predsednika vlade Roberta Goloba, da odločitev KPK o njegovem vmešavanju v Policijo ni pravnomočna, čeprav to po zagotovilih pravnikov ne drži, poleg tega nam poskuša “servirati”, da gre za benigne, minorne zadeve, nek nepotreben trušč, hrušč okoli SMS sporočil, ker on dela za ljudi in ga druge stvari ne zanimajo. Sam izrek KPK o odgovornosti predsednika vlade je sicer dejansko precej plehek. Glede na številne dokaze o vmešavanju v delo Policije se oklepa menda dveh SMS sporočil. Zadeva pa je precej bolj jasna, SMS sporočili sta vrh ledene gore, predsednik vlade je od ministrice za notranje zadeve zahteval menjavo točno opredeljenih ljudi, z imeni in priimki. V taistem poročilu KPK, ki obsega 60+ strani je to obrazloženo. Odvetnik premierja Zdolšek ga seveda noče posredovati javnosti, je pa poslal eno stran, ki mu ustreza. Zaradi korektne obveščenosti javnosti poobjavljamo članek, ki smo ga objavili ob pričanju Tatjane Bobnar v Državnem zboru leta 2023. Ne pozabimo tudi, da premierja čaka skorajšnja odločitev o sodni preiskavi, na isto temo, s kazenskimi posledicami.

Integriteta na predvolilni razprodaji

Integriteta na predvolilni razprodaji

Poleg nekega patetičnega, promocijsko prozornega promocijskega kosila, kjer je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob poskušal disciplinirati, ali vsaj “uokviriti” navidezne ideološke zaveznike v predvolilnem boju proti domnevemu desnemu populizmu, je včerajšnji dan zaznamovala odločitev Protikorupcijske komisije (KPK), ki je v končnem poročilu ugotovila, da je predsednik vlade ravnal v nasprotju s “pričakovanjem in odgovornostjo” in s tem kršil integriteto. Ugotovitve KPK so po svoje smešne, ker temeljijo na dveh SMS sporočilih, ob tem pa v celoti zanemarjajo večkratne javne izjave premierja, ki je priznal, da ni kršil samo integritete, ampak tudi ustavo, ker je napovedal kadrovanje na podlagi politične opredeljenosti posameznikov. Odločitev KPK je nekakšno medlo, bedno opravičevanje njenega obstoja, še bolj bedni, bizarni, s pravom in politično odgovornostjo, so skregani odzivi predsednika vlade, ki ne bodo brez posledic.