Po besedah Roberta Goloba, našega predsednika vlade, ki je še pred dnevi trdil, da je najboljši kandidat za komisarja Evropske komisije Tomaž Vesel odstopil sam, brez pritiskov, brez dopisov in podobnih zadev, kar se je seveda (spet) izkazalo za laž, je taisti predsednik vlade razglasil zgodovinsko zmago, galaktični doseg naše svobodne države pri razdelitvi komisarskih mest, ki nam omogoča skrb za širitev Evropske unije in obnovo Ukrajine.
V senci holivudskih volitev v ZDA in preurejanja moči znotraj Evropske unije po nedavnih volitvah tam nekje, ne tako daleč, v Ukrajini, še vedno poteka ruska osvajalska, genocidna vojna. Brutalna, mogoče še bolj kot na začetku, ker je medijska pozornost uplahnila. Rusija v Donbasu napreduje za centimetre na dan, ampak vztrajno. Občasno tudi Ukrajina udari nazaj, na različne inovativne načine. Postalo je precej jasno, da Rusija nima neomejenih virov, vojaških zalog, kar je bilo do pred kratkim splošno prepričanje. Zato se fokusira na določena območja, trenutno na mesto Pokrovsk, obrambni “hub” Ukrajine. Pri Rusih gre za pristop “all in”, po slovensko “na glavo”. Razlika v konceptih vojskovanja postaja vedno bolj očitna. Rusija izvaja strategijo popolnega uničenja, radiranja mest, ne glede na svoje izgube.
Letošnja nosilna tema Blejskega strateškega foruma A World of parallel realities/Svet vzporednih realnosti ne bi mogla bolje ustrezati tudi našemu trenutnemu notranjepolitičnemu vsakdanu. Le nekaj dni po “blejskem” bahanju in samoprepričevanju predstavnikov slovenske vlade o trenutni vesoljni pomembnosti, ugledu, prepoznavnosti Slovenije v svetu, Združenih narodih, v samostojni Palestini, Evropi in širše… je postalo jasno, da je Ursula von dr Leyen “najboljšemu” slovenskemu kandidatu za komisarja Tomaža Veselu pokazala rdeči karton, našemu priznanemu, uglednemu, vplivnemu premierju pa sporočila napotke za imenovanje bolj ustreznega kandidata, bolje rečeno kandidatke. Naša vlada je “pomahala z repkom” in že urgentno išče osebo po meri “prijateljice” Ursule, saj mora biti ime znano v 48-ih urah. To bo po ponedeljkovem sklepu vlade Marta Kos, ki je leta 2022 protestno izstopila iz Svobode, ker ta stranka ni spoštovala demokratičnih načel, strokovnosti, vrednot nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Razumite, če lahko.
Tomaž Vesel je še eden v vrsti. Komentar ni potreben. Vrhunski menedžer spet meče ljudi čez ramo. (Vir: 24ur,com)...
V zadnjem tednu pred začetkom koledarske jeseni in novega šolskega leta so se vrstile analize, napovedi okoli političnega dogajanja v naslednjih mesecih. Osnovna okoliščina, ki bo zaznamovala zadnje normalno “operativno” leto aktualne vlade pred naslednjimi volitvami, je kronična odsotnost kakršnihkoli resnih strateških ukrepov, reform, ki jih je svobodna garnitura obljubljala pred volitvami. Ob dodatnih, akutnih tekočih problemih se bo pritisk javnosti in medijev gotovo stopnjeval, vlada pa bo v vedno večji časovni stiski pri sprejemanju vsaj na pol oprijemljivih in kredibilnih ukrepov.
Statistični podatki o rezultatih slovenskega turizma v tem letu, ki počasi kapljajo v javnost tudi za glavno poletno sezono, kažejo, da vsaj količinsko slovenski turizem ne podira več rekordov, ne dosega t. i. predkoronskih rezultatov, kar samo po sebi niti ni slabo. V vse strategije smo namreč zapisali, da hočemo manj množičnega turizma, več butičnega, več kakovosti, zelenega, trajnostnega pristopa, več boljših gostov z več porabe. Smo dosegli cilje?
Po tednu dni presenetljivega vdora Ukrajine na območje Rusije se počasi izrisuje obseg in namen te taktične “specialne operacije Kijeva”, ki je poleg prepotentnih in uspavanih Rusov presenetila tudi olimpijsko in dopustniško razpoložene ZDA in EU ter njeno patološko obremenjenostjo z Gazo, čeprav določeni strokovni viri ocenjuejo, da brez podrobnih podatkov o moči ruske vojske na obmejnih območjih Ukrajina ne bi zmogla tako natančno in učinkovito izvesti prodora v regijo Kursk. Hkrati viri iz ZDA in zavezništva NATO tudi priznavajo, da Ukrajina sicer redno dobiva določene informacije, ki pa jih uporablja v svoje namene in jih seveda ne razkriva vsakomur.
Ruska vohuna Artjom in Ana Dulceva, ki ju je Slovenija izročila v okviru izmenjave zapornikov med zahodom in Rusijo, sta za rusko državno televizijo pohvalila Slovenijo in njen odnos, priznala sta celo, da ju je v priporu nemoteno, redno obiskoval pripadnik ruske obveščevalne službe in jima prenašal pozdrave predsednika Putina. Kako je to mogoče, slovenska vlada zaenkrat ne želi komentirati, očitno upajo, da bo šlo “mimo”, ampak določeni zahodni mediji so zgodbo že zagrabili in jo slovenski lokalni ustvarjalci javnega mnenja nimajo pod kontrolo. Predaja vohunov dobiva nove razsežnosti, ki gotovo niso v interesu Slovenije.
Olimpijska zmagovalka Andreja Leški je razkrila recept za zmago. (Vir: Atletska zveza)
Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.
Naslov tega članka ni sarkazem, satira, ki se navezuje na nedavni spektakularni “ognjemet” v centru Portoroža, ampak dobeseden prepis naslova vizije Slovenske turistične organizacije (STO). Kot je značilno za precej, morda kar večino, vizij, strategij v naši državi kar dobro napisano, načelno zastavljeno, “naslovljeno” a večinoma gre žal za prazno klobasanje, ki se ne odraža v praksi. Razkorak med umetno marketinško, promocijsko obljubo potrošniku in dejanskim produktom, storitvijo, ki jo ta dobi, je pa na dolgi rok dokazano najbolj boleč strel v koleno. Domnevni samovžig “barakarskega naselja” pred elitnim hotelom Kempinski Palace v Portorožu je samo še en dokaz fake butičnosti in neobstoječega izvajanja turističnih strategij.
V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.
Poleg zabavljaških predsednikov vlad, ki z instagramsko karfijolo in trisekundnim posiljenim, komičnim objemom z Lukecom (Dončićem) in izogibanjem parlamentarnim preiskavam, ignoriranjem mednarodnih obveznosti… vračajo ugled državi in institucijam, nas zadnje dni zabavajo tudi Magnifico, njegov manager Igor Arih, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in očitno “sveta” tivolska trava.
V Švici je čez vikend potekala t. i. mirovna konferenca o Ukrajini, ki to seveda ni bila, ker je za mizo manjkal napadalec na Ukrajino, Rusija. Bila pa je vsekakor konferenca o poenotenju stališč ključnih zaveznikov Ukrajine za pogajanja z Rusijo, Putinom. Čeprav se zdi to v tem trenutku nekako brez veze, ker se Putin, vsaj navzven, medijsko poigrava z mednarodno javnostjo s smešnimi idejami, ki spominjajo na cinične mirovne predloge Hitlerja leta 1938, 1939, pa se mogoče vendarle oblikuje osnovna platforma za nekakšna prihodnja pogajanja. Putin namreč na bojišču po novih zahodnih dobavah streliva Ukrajini ni več tako prepričljiv.
Dr. Klemen Grošelj, ki je bil leta 2019 v Evropski parlament izvoljen na Listi Marjana Šarca, je dolgo veljal za “špicenkandidata” Gibanja Svoboda na letošnjih evropskih volitvah. Dokler ni tako kot mnogi drugi poletel čez ramo premierja Goloba in presenetljivo postal nosilec Liste Zelenih Slovenije. Večina mu sicer priznava korektnost, kredibilnost in precejšnje znanje, predvsem na področju mednarodne varnosti, a zaradi akrobatske menjave stranke ter kratke, skromne kampanje, vsaj po zadnjih anketah javnega mnenja nima veliko možnosti za uspeh. Poznavalci ocenjujejo, da mu lahko uspeh zagotovijo le razočarani volilci Svobode, ki pa so se zaenkrat pasivizirali v največjiih “strankah” “ne vem” in “ne bom šel volit”.