PIŠE : Uredništvo
Osmomarčevski milijonski boj za interpretacijo oslovske sence

Osmomarčevski milijonski boj za interpretacijo oslovske sence

Medtem, ko v domačih medijih poslušamo evforične informacije o nekakšni zgodovinski evropski zmagi Inštituta 8. marec je Evropska komisija jasno sporočila, da ne bo vzpostavila nove sheme financiranja za razširitev dostopa do splava v Evropi, saj je zavrnila predlog pobude My Voice, My Choice. Komisija pa je jasno izpostavila, da bi države že lahko uporabile obstoječi sklad za pomoč ženskam pri plačilu storitev splava – kar so aktivisti, ki stojijo za kampanjo, opisali kot »zmago«. Najprej pa bodo nekatere države morda morale spremeniti programe, ki jih krije ta sklad, da bo vse skupaj postalo operativno. Če povzamemo na kratko: za vse kar se je menda zgodovinsko “boril” t. i. Inštitut 8. marec, v praksi že obstaja, vse ostalo, razglašanje t. i. zgodovinske zmage, je nekakšno panično opravičevanje svojega obstoja, porabe ogromnih sredstev za reševanje že rešenega.

Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Nobena skrivnost verjetno ni, da so Slovenci z največjo nestrpnostjo in pozornostjo na olimpijskih prizoriščih spremljali smučarske skoke, kjer smo dejansko med elito, ki seveda osvaja tudi medalje. Tokrat so jih naši skakalci in skakalke domov prinesli štiri, dve pa sta se nekako izmuznili, čeprav sta bili v realnem dometu (tekma dvojic moških na veliki skakaklnici in posamična moška tekma na mali). Smučarski skoki so se potrdili kot najbolj spremljan šport v Sloveniji med zimskimi olimpijskimi igrami in tudi širše med zimskimi športi, vendar je največjo rast zanimanja na spletu doživelo deskanje na snegu.

Valentinovo – praznik ljubezni ali trgovski “most” do Velike noči

Valentinovo – praznik ljubezni ali trgovski “most” do Velike noči

Uvoženi praznik zaljubljencev Valentinovo ima sicer precej nejasne, poganske, tudi krvave zgodovinske korenine. Stari Rimljani so namreč februarja praznovali Luperkalijo, festival plodnosti, posvečen bogu Faunusu ter ustanoviteljema Rima, Romulu in Remu. Med obredi so žrtvovali različne živali, zatem pa so plodne mladenke “blagoslavljali” s krvavimi trakovi, ker naj bi to povečalo njihovo plodnost. Da bi ta “neustrezen” poganski obred pokristjanili, je papež Gelazij I. v 5. stoletju uvedel malce bolj kultivirano praznovanje svetega Valentina. Praznik se je hitro razširil po krščanskem svetu in na koncu dobil nekakšno romantično noto. V sodobem času pa je dejansko ponovoletni, pobožični trgovski, marketinški potrošniški “most” do Velike noči (prek 8. marca), takrat je sicer struktura porabe kupcev precej drugačna, bolj usmerjena v hrano in pijačo.

Javno pismo: Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca

Javno pismo: Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca

Kot je bila v nekdanji Jugoslaviji najbolj prepoznavna mariborska blagovna znamka TAM, bi lahko bil danes v državah Zahodnega Balkana to COBISS, če bi ga, tako kot v Sloveniji, uporabljale vse knjižnice ter vsi bralci, šolarji, dijaki, študenti, raziskovalci in drugi strokovnjaki s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Žal je bil lani projekt širitve mreže knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net dokončno pokopan. Zakaj se je to zgodilo in kdo je odgovoren, da je država z napačnim upravljanjem uničila lasten razvojni potencial? Tomaž Seljak v odprtem pismu pojasnjuje celotno zgodbo.