Ključnik: ZPIZ
Kozmetika pokojninske reforme

Kozmetika pokojninske reforme

Če povzamemo učinke predlagane pokojninske reforme, potem je seveda dobro, da so pogajalci dosegli soglasje in da bomo z reformo nekoliko dvignili upokojitveno starost, kar je glede na staranje prebivalstva nujno. Pri višini pokojnin lahko ocenimo, da bodo negativni učinki predlaganih sprememb na višino pokojnine pokriti s pozitivnimi spremembami. Največji očitek predlagateljem gre pravzaprav v smeri, da teh negativnih učinkov ne želijo transparentno predstaviti. Kljub različnim pozivom se tako ministrstvo kot ZPIZ izogibata posredovanju informacij, koliko se bo v povprečju in strukturi znižala pokojninska osnova in navajata samo neke hipotetične primere. Zniževanje pokojnin zaradi poslabšanega načina usklajevanja je popolnoma nepotrebno in ta predlog bi morali umakniti iz predlogov za reformo.

Kakšne bodo posledice Golobove pokojninske (ne)reforme

Kakšne bodo posledice Golobove pokojninske (ne)reforme

O pokojninskem sistemu v Sloveniji že deset ali celo dvajset let poslušamo svarila tujih institucij in domačih strokovnjakov, kako se nam bo pokojninski sistem sesul in da so korenite spremembe nujne. Tako dramatično seveda ni, čeprav bo reforma pokojninskega sistema nujna. Pravzaprav je ena že pred vrati, saj se pogajanja o pokojninski reformi prevešajo v zadnjo fazo. Vsak čas naj bi na mizo dobili osnovne rešitve nove pokojninske zakonodaje. Osnovni cilj sprememb je zagotovitev čim bolj dostojnih pokojnin ob zagotovljeni javno-finančni vzdržnosti. Socialni partnerji zagovarjajo višje pokojnine in možnost upokojitve nekje med 65. in 67. letom starosti, partnerji na podjetniški strani pa opozarjajo, da bi previsoke pokojnine in s tem povezane višje davčne obremenitve ogrožale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Miti in legende o pokojninski reformi

Miti in legende o pokojninski reformi

Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Ne glede na to, kaj vse bomo ali ne bomo slišali od politikov, je ključno dvoje. Prvič, da postopno, v nekaj desetletjih, dvignemo povprečno upokojitveno starost na vsaj 66 let, kar vsekakor ni prezahtevno. Drugo dejstvo pa se tiče finančne vzdržnosti na nivoju posameznika, kjer moramo vzpostaviti obvezo plačevanja prispevkov za ZPIZ vsaj v višini 400 evrov mesečno, kar je predpogoj za zagotovljeno minimalno pokojnino. To sta dva ključna parametra pokojninskih reform v naslednjih desetletjih.