Ključnik: ustavno sodišče
Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?

Hrvaški povolilni cirkus z Domovinskim gibanjem in ustavnim sodiščem v glavnih vlogah

Hrvaški povolilni cirkus z Domovinskim gibanjem in ustavnim sodiščem v glavnih vlogah

Po volitvah, ki so precej nenavadno potekale v sredo, kar je sicer v skladu z zakonodajo določil predsednik Zoran Milanović, na hrvaškem potekajo intenzivni pogovori o sestavljanju vlade. HDZ ima sicer udobno relativno večino 61 glasov, a za oblikovanje vlade jih potrebuje 76, kar se na prvi pogled glede na sestavo Sabora morda zdi enostavno, a zadeve niso povsem preproste. Napetosti je dvignilo še ustavno sodišče, ki je odločilo, da Milanović ne more biti mandatar za sestavo vlade, tudi če odstopi z mesta predsednika Republike. To odločitev so na levem političnem polu nekateri označili celo za državni udar.

Fenomen Zoran Milanović ali levi Trump na južni meji

Fenomen Zoran Milanović ali levi Trump na južni meji

Ne glede na svobodno burlesko, ki jo uprizarja sedanja vlada v Sloveniji pod taktirko Roberta Goloba, je politična situacija na Hrvaškem še veliko bolj sočna, kot se tudi spodobi za naše južne sosede. Predsednik države Zoran Milanović in premier Andrej Plenković sta se zapletla v začaran krog verbalnega obračunavanja, kjer ni videti meja žalitvam in udarcem pod pasom. Milanovićeva nedavna napoved, da bo kar s predsedniškega mesta kandidiral za poslanca sabora in predsednika vlade, je dvignila na presežne obrate celotno Hrvaško. Mnogi ga podpirajo, mnogi pa menijo, da so njegova stališča in nastopi na meji norosti.

V deveti teden: Bodo zdravniško stavko odgovorni končno rešili ali odstopili?

V deveti teden: Bodo zdravniško stavko odgovorni končno rešili ali odstopili?

Vlada, ljudje v njej, ki so bili proti odlokom Janševe vlade, je začela vladati z odloki. In čeprav je imela tako veliko za povedati o Janševih odlokih, tudi ona ravno tako sprejema odloke brez zakonske osnove. Na to jo je opozoril tudi zdravniški sindikat Fides, ki je odlok spoznal kot protiustaven in ga vložil v presojo na Ustavno sodišče. Pravica do stavke se namreč lahko omeji le z zakonom, tega pa vlada ni predlagala, parlament pa ni sprejel. Za sprejetje takega odloka sicer ni niti ustavne niti zakonske osnove. Golobova vlada dela ravno to, kar je najbolj kritizirala pri Janševi vladi – torej neustavne odloke.

V pričakovanju novih bizarnosti in bleferskih akrobacij

V pričakovanju novih bizarnosti in bleferskih akrobacij

V zadnjem času si bizarnosti, afere, sprenevedanja, laži, polresnice, zavajanja, blefiranja predstavnikov oblasti sledijo s takšnim tempom, da državljani sploh več ne dohajajo vseh informacij. Pristaši zarot celo namigujejo, da gre za nekakšen načrt, koncept, s katerim se vse tekoče nepravilnosti, praviloma nerešene, nerazložene, neraziskane z generiranjem novih pometajo pod preprogo, ker so državljani enostavno zasičeni z dnevnim aferaštvom.

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Nekoč bomo dočakali tudi davčno reformo

Namesto da bi se politika odločila in znižala davčno breme, nas vedno bolj obremenjuje z raznimi stranskimi dajatvami. Nekatere imenuje celo solidarnostni davek, potem pa ga čez nekaj časa ukinejo. Težko jih je razumeti. V moji dolgoletni praksi se ne spomnim, da bi kdo toliko obljubljal, nato pa obljube spremenil ali jih sploh ne bi uresničil. Sprašujem se, zakaj nekaj obljubljajo, ne da bi prej preverili, kaj je sploh izvedljivo oziroma kaj lahko sploh izvedejo. Davčni zavezanci ne marajo presenečenj.

Nezakonite odločbe Finančne uprave ali davek se ne plača dvakrat

Nezakonite odločbe Finančne uprave ali davek se ne plača dvakrat

Kako naj imenujemo izdajanje nezakonitih odločb in dvakratno obdavčitev istega dohodka? Ko dvakrat obdavčiš isti dohodek, ne moreš reči, da je bila nerazumljiva določba davčnega zakona, katerega spremembo v tem delu nisi nikoli predlagal. Poleg tega pa takšno početje Finančne uprave pomeni nepravično razdelitev davčnih bremen in izkrivljanje konkurenčnosti na trgu. S tem, ko nekoga dvakrat obdavčiš, prav gotovo vplivaš na njegovo konkurenčnost na trgu. Enostavno ga uničiš.