Ključnik: Svoboda
Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Potreben bo verjetno še tretji mandat

Potreben bo verjetno še tretji mandat

Predsednik vlade Robert Golob je bil po ponedeljkovem koalicijskem vrhu spet izjemno zadovoljen z opravljenim delom in “časovnico” vseh napovedanih reform. V bistvu gre vse po načrtu, tri leta so pripravljalii izhodišča, od danes, no včeraj naprej, pa gredo na polno pri naslavljanju problemov, po dvo-mandatnem koalicijskem načrtu, dinamični časovnici z vključitvijo vseh deležnikov. Plačna kozmetika v javnem sektorju je sprejeta, sledi še pokojninska, morda tudi kakšno simbolično stanovanje za mlade, ki ga je zgradil Stanovanjski sklad na podlagi načrtov iz leta 2018. To sprenevedanje, kvasanje o napovedanem dvoletnem mandatu, napihnjena zgodovinskost na hitro spacanih kozmetičnih reform, bo jedro Golobove predvolilne manipulacije. Morda bo kmalu ugotovil, da za izpolnitev vseh obljub potrebuje celo tretji mandat.

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Vojna z zdravniki, o kateri nas je obvestil že nekdanji minister za zdravje Bešič, se z nezmanjšano močjo nadaljuje že več kot eno leto. Zapirajo nas v še bolj tog birokratski sistem, iz katerega nam ne pustijo v svojem zasebnem času delati niti tam, kjer bi si želeli. Takorekoč zaprli so nas v poslovni zapor in nam nadzirajo prosti čas. Temu se reče svoboda po Robertu Golobu. Odvzeli so nam svobodo odločanja o tem, kje bomo lahko delali po 22 letih izobraževanja in še dodatnih štirih letih specializacije. Ker so tako inovativni, naj jih spomnim, da so nekoč zdravnike v socialističnem zdravstvu premeščali z odločbami. Morda pa nas to še čaka?

Mojca Šetinc Pašek: “Ob prebiranju zakona o medijih se ne morem znebiti vtisa, da nas vrača v osemdeseta prejšnjega stoletja”

Mojca Šetinc Pašek: “Ob prebiranju zakona o medijih se ne morem znebiti vtisa, da nas vrača v osemdeseta prejšnjega stoletja”

Zakon o medijih razburja. Ne samo na desni, tudi na levi. Nekateri so končno spoznali, da se pod krinko uveljavljanja evropskih direktiv, prilagajanja sodobnim, digitalnim medijem, skriva nekaj hujšega. Prikrita cenzura, vladno financiranje prijateljskih medijev, uničevanje kritičnih medijev… so bistvene osnove novega spornega zakona, ki naj bi “sedanjim” omogočil tako željeni drugi, morda tretji, četrti… mandat. O tem je spregovorila tudi nekdanja poslanka Gibanja Svoboda. Njen FB zapis objavljamo v celoti. Mogoče se bo kdo zamislil. Ali pač?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Natašin torpedo z Ropom pod kozolcem Svobode

Natašin torpedo z Ropom pod kozolcem Svobode

Še pred vrnitvijo našega premierja, mirovnika, državnika vseh razsežnosti, izumitelja superračunalnika za globalno predvidevanje poplav, humanitarnega koridorja med Gazo in Jordanijo, zbiralca padal, vodje tihe diplomacije z Rusijo in vsega ostalega na tem svetu … se je zdelo, da smo v Sloveniji vsaj nekje poenoteni. Pri jedrski energiji. Napačno! JEK 2 gre ob fanatičnem politiziranju, odsotnosti ljudskega konsenza v t. i. v strokovno presojo. Namesto referenduma bomo dobili posebni, “strokovni” zakon o tej zadevi. Glede na izkazano sposobnost, domet te vlade, je rezultat jasen:  zajebali bomo vse, kar se bo zajebati dalo (via Zoran Predin). Je pa po vrhunskem menedžerju spet udarila predsednica države…

Logarjev sredinski poker

Logarjev sredinski poker

No, pa se je končno pokadilo iz logov, soban SDS, Državnega zbora. Anže Logar je odstopil, izstopil iz Slovenske demokranstke stranke (SDS). Ob tem je ob dveletnem mučnem mencanju celo napovedal nek jasen načrt: mandata SDS-u ne bo vrnil, ker je od volivcev, do konca leta bo ustanovil svojo poslansko skupino, stranko. Imena še ni. Domnevamo lahko, da bosta v njej (poslanski skupini) zaenkrat vsaj Eva Irgl, Dejan Kaloh, pa morda tudi Mojca Šetinc Pašek. Politične sirene tulijo na levi in desni. Ni več heca, za Logarja in ostale.

Golobov jedrski blef?

Golobov jedrski blef?

Referendum o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem bo 24. novembra. O tem in končnem vprašanju je Državni zbor odločil v četrtek, 10. oktobra. Ne glede na nekakšno navidezno politično levo-desno zavezništvo na to temo (izvzemši od realnosti odtujeno Levico) nas ustrezno poučeni, usmerjeni mediji kontinuirano bombardirajo glede domnevnih nejasnosti, nerazločnega vprašanja, morebitne korupcije pri projektu. Vrhunec fanatične protijedrske agitacije je bila zadnja Tarča. Pri tem pa glavna vladna stranka ne daje posebno afirmativnih izjav glede projekta, na soočenja pa pošilja ljubitelja Putinovega režima, domnevnega jedrskega strokovnjaka, skeptika, poslanca Gregoriča, kar je odličen recept za ustvarjanje dodatnih dvomov med davkoplačevalci. Gre samo za nerodnost, ali načrtno miniranje projekta?

Kako sem iz nekdanjega nasprotnika TEŠ 6 postal njegov zagovornik

Kako sem iz nekdanjega nasprotnika TEŠ 6 postal njegov zagovornik

Malo je dogodkov ali projektov, ki bi bili tako močan koncentrat stranpoti in zlorab demokracije, kot sta jih prinesla projekt TEŠ 6 in zakon o državnem poroštvu julija 2012. A enako kot to je pomembno tudi dejstvo, da je leto poprej, 29. aprila 2011, pisal odvračilno pismo poslanec Andrej Vizjak (SDS) predsedniku vlade Borutu Pahorju (SD). Pismo še obstaja in velika laž, ki jo širi levica, je, da je TEŠ 6 produkt manjšinske Janševe vlade 2012. V resnici gre za produkt leve koalicije poslancev, na čelu s Srečkom Mehom, Bojanom Kontičem in Andrejo Katič, ki so poleti 2012 družno in zelo brutalno v Državnem zboru – povsem enako kot to dela danes stranka Svoboda – izsilili državno poroštvo, ki je projektu TEŠ 6 dalo nov zagon

RTV soočenje: Grošelj in Gregorčič vsebinska “špicenkandidata”, a koga sploh zanima vsebina?

RTV soočenje: Grošelj in Gregorčič vsebinska “špicenkandidata”, a koga sploh zanima vsebina?

V ponedeljek je bilo na javnem zavodu RTV Slovenija prvo soočenje parlamentarnih strank. Če zaenkrat ignoriramo arhaični format, ki spet neustrezno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke, se je pokazalo, da imamo med “parlamentarnimi” dva kandidata, ki precej dobro vesta, kaj govorita, ostali pa so bili precej plehki politični statisti v precej neposrečenem studiu RTV Slovenija, kjer je voditeljica Tanja Gobec namesto soočenja uprizorila nekakšno kviz tekmovanje, ki volivcem ni prav v veliko pomoč, bolj “betonira” obstoječe stanje, ki ga diktirajo takšne in drugačne ankete.