Milan Kučan, zadnji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nekdanji predsednik Republike...
Ključnik: socialni demokrati
Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?
Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.
S katerim odtenkom rdeče preživeti pred dokončno politično marginalizacijo?
Obdobje Tanje Fajon je bilo zagotovo za stranko porazno, saj ga lahko ocenimo le z zamahom roke in opazko, da je šlo za všečnost iskajočo praznino. No, tudi obdobje Dejana Židana ni bilo za politološko oceno kaj dosti boljše. Zato je povsem jasno, da je za stranko SD pomembno na prihodnjem kongresu izvoliti voditelja, ki bo pustil vsaj majhen pečat v političnem dogajanju, ki bo torej stranki prinesel vsaj trohico neke vsebine, pa kakršnakoli že ta bo. Nujno je torej, da z novim voditeljem zastavijo neko strateško linijo politične preobrazbe, da sploh ohranijo razlog za njihov nadaljnji obstoj, saj je brez tega bolje, da po prodaji vile in ob koncu tega mandata ugasnejo luč in se na smetišču zgodovine pridružijo svoji pravni predhodnici.
Vladne drame za zdaj konec, za državljane pa se agonija nadaljuje
Čeprav se je še pred tednom, dvema zdelo, da se razmere v koaliciji bližajo nevarnim razsežnostim in da je možen celo črn scenarij, po katerem bi Golobova koalicija razpadla še pred evropskimi volitvami, ki bodo junija, je zadnji teden februarja prinesel svojevrsten zasuk, preobrat. Nekateri so to sicer razlagajo le kot zatišje pred viharjem, vendar se ta hip zdi, da gre za dejansko premirje, ki je iskreno zaželjeno na “vseh straneh”. Mislimo pa zlasti na odnose med največjo stranko, Gibanjem Svoboda, in stranko SD, ki se očitno počasi sestavlja skupaj in upa, da jo bo aprilski kongres vrnil v igro.
“Hvala za rože in srečno SD!”
Poslovilni stavek Dominike Švarc Pipan od stranke SD lepo kaže, da se politiki žal ukvarjajo sami s seboj, svojim...
Kriza SD: Koalicija je sama sebi najboljša opozicija
V vsem medijskem “spinu” okoli afere Litijska 51 se izgubljajo osnovna dejstva. In sicer, da je Dominika Švarc Pipan kot ministrica za pravosodje podpisala škodljivo pogodbo v breme proračuna Republike Slovenije. Taisto pogodbo je potrdila vlada Republike Slovenije in v roku 24 ur po podpisu pogodbe plačala kupnino iz proračunske rezerve, ki je namenjena za nujne zadeve. Z zadevo je bil več kot seznanjen minister za finance Klemen Boštjančič, pa tudi predsednik vlade ni bil brez informacij. Če bomo prišli stvarem “do dna”, potem bomo z institutom objektivne odgovornosti na koncu dejansko prišli do predsednika vlade.
Zakaj Dominika Švarc Pipan (še) ne sme pasti
Dva razloga sta, zaradi katerih se doslej nisem posebej opredeljeval do afere, ki je večji del januarja zaposlovala politiko, medije in javnost. Prvi je zelo subjektiven: Niko poznam, nekoč v preteklosti sva sodelovala – z moje strani vedno iskreno, odprto in z najboljšimi nameni. Drugi razlog je bolj objektiven, a zato nič manj čustven: poznavajoč slovensko politiko sem samo čakal, kdaj in kje jo bodo napadli iz zasede – in ko se je to zgodilo, mi je bilo žal, da se v preteklosti nisem oglasil takrat, ko bi se lahko in ko je bil verjetno še pravi čas za to.