Ključnik: priznanje
Priznanje Palestine kot predvolilni hit Golobove vlade

Priznanje Palestine kot predvolilni hit Golobove vlade

Državni zbor je včeraj pokazal, da je parlamentarna večina tista, ki določa, kaj je prav in kaj ne, kaj je zakon in kaj ne. Opozicija je spoznala, da lahko edinole s postopkovnimi operacijami ustavi oziroma vsaj za nekaj časa upočasni postopek priznanja Palestine, v katerega se je tako zapičila Golobova vlada. Janša je v razpravi vseeno povedal tudi nekaj nespornih dejstev: da namreč nikjer drugje v Evropski uniji vprašanja priznanja Palestine niso zlorabili v predvolilni kampanji za volitve v Evropski parlament. Slovenija je unikum, ki potrjuje tisto, na kar smo na našem portalu že nekajkrat opozarjali: da zunanje politike pač ne gre izkoriščati za notranjepolitične ali celo strankarske interese.

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija kot ena izmed naslednic SFRJ bi lahko glede Palestine uporabila tudi argument sukcesije oziroma nasledstva po nekdanji SFRJ, ki je Arafatovo Palestino priznala davnega leta 1988 in leto kasneje z njo vzpostavila diplomatske odnose. Nenazadnje je tudi Slovenija z odprtjem “diplomatskega” predstavništva v Ramali to potrdila, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi Palestino še enkrat priznali … razen če v resnici ne gre za priznanje, temveč za čisto navadno predvolilno kampanjo.

Donald Trump in priznanje Palestine

Donald Trump in priznanje Palestine

Histerija, ki jo je sprožila vlada s priznavanjem Palestine, je povsem notranjepolitična, strankarska akrobacija in sestavni del predvolilne kampanje za evropske volitve. Predstavlja brutalno zlorabo zunanje politike za interese posameznih strank in ne bo v ničemer koristila ne Palestincem, še manj pa seveda Izraelu in Sloveniji. Naša država je s tem izdala dolgoletno prijateljstvo in zavezništvo z edino demokracijo na Bližnjem vzhodu. Posledice nepremišljene zunanje politike bodo občutne in dolgoročne.

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

Vladimirja Prebiliča, ki je prejšnji teden praznoval Abrahama, smo poznali kot profesorja obramboslovja na ljubljanski FDV, župana največje slovenske občine Kočevje in predsedniškega kandidata jeseni 2022, ko je zasedel solidno četrto mesto, prejel pa več kot 90.000 glasov. Po osnovni izobrazbi je zgodovinar in geograf, njegova doktorska disertacija s področja obramboslovja pa nosi zanimiv in bržkone aktualen naslov Logistike oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne. Ni član nobene poltične stranke, zeleno Vesno pa bo po zadnjih napovedih očitno popeljal v Evropski parlament.

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Priznanje Palestine in podpora terorizmu

Priznanje Palestine in podpora terorizmu

Izrael izgublja propagandno vojno s Hamasom in za Palestince je to zagotovo velikanski uspeh. Sploh zato, ker v primeru Gaze ne gre za celotno “palestinsko državo”, pač pa le njen del, kjer je (bil?) na oblasti Hamas. Na Zahodnem bregu, kjer ves čas vlada PLO oziroma Fatah, ki ga je do smrti vodil legendarni Jaser Arafat, imajo z Izraelom manj težav, predvsem pa se zavedajo, da je mir edina rešitev za bodoči status palestinskih ozemelj. V Ramali pa ima, če je kdo pozabil, že nekaj let svoje predstavništvo tudi Slovenija. S tem pa dejansko že ves ta čas priznava palestinsko državo. Toda Slovenija priznava vlado v Ramali kot zakonito in legitimno zastopnico Palestincev, ne pa Hamasa, ki je v Evropi razglašen za teroristično organizacijo. Edini cilj Hamasa je uničenje judovske države.

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Koalicija Roberta Goloba vedno več pozornosti namenja zunanji politiki, saj so priznanje Palestine, izgon ruskega atašeja in aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN vedno priročne zgodbe za preusmerjanje pozornosti domače javnosti. Koga zanimajo hirajoče državno zdravstvo, poplava stavk, precenjeni infrastrukturni projekti, korupcija na vsakem koraku delovanja vlade, politično kadrovanje, popoplavna obnova in podobo, če pa so tu odmevne zgodbe, ki zaposlujejo javnost, da se ji ni treba ukvarjati z aktualnimi problemi in zanje najti krivca. Toda zloraba diplomacije oziroma zunanje politike za domače, notranjepolitične igrice je vedno nevarna in se praviloma konča s težkimi posledicami za tistega, ki si je to privoščil.