Ključnik: nacisti
Amsterdamska “Kristalna noč” 86 let kasneje

Amsterdamska “Kristalna noč” 86 let kasneje

Da se skoraj natanko 86 let po začetku sistematičnega preganjanja Judov v Nemčiji zgodi to, kar se je v četrtek zvečer na Nizozemskem, v mestu, kjer je svoj dnevnik pisala Ana Frank, je grozljivo. V enem samem večeru je Evropa odvrgla masko civiliziranosti. Četudi bi bili vsi napadalci arabski priseljenci – pa najbrž niso bili – in bi se za sramotno dejanje poskušali opravičevati s tem, da bi krivdo zvalili na neprilagojene in podivjane azilante iz Bližnjega vzhoda, je resnica precej bolj enostavna in boleča: Evropa je izgubila stik z resničnostjo, preteklostjo in živi v svojem milnem mehurčku. Obsodba divjanja v Amsterdamu, ki lahko pomeni začetek novega holokavsta, je zato tudi za slovenske politike moralna dolžnost.

Anticiganizem ali pripoved o pasjem življenju

Anticiganizem ali pripoved o pasjem življenju

V Sloveniji so Romi in Sinti avtohtoni v dvajsetih občinah. Romska skupnost, ki smo ji leta 1991, da bi izpadli čim bolj evropski in civilizirani, z ustavo obljubili poseben status in pravice, je svoj zakon čakala celih 16 let in šele leta 2007 jim ga je dala – ne boste verjeli – desničarska vlada. Janševa vlada je leta 2021 sprejela tudi Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje (2021-2030), z nastopom Svobodnjakov pred dvema letoma pa so domači problemi postali drugorazredni, saj država zdaj rešuje svetovne probleme, denimo palestinsko vprašanje. V praksi so zato stavri precej manj bleščeče, slabšalen odnos do Romov pa obstaja že stoletja. Med II. svetovno vojno je nacistična Nemčija podobno kot za Jude tudi za Rome določila iztrebljenje, leta 1942 pa so pogrom nad Romi izvedli tudi slovenski partizani v Iški vasi pod Krimom. Zločin pa so prikrivali dolga desetletja, zato so množično grobišče, kjer je bilo vsaj 53 okostij, so tako odkrili šele leta 2017. Rome, med njimi tudi nosečnico in majhne otroke, so herojski partizani pobili za vsak primer, da slučajno ne bi postali izdajalci ljudstva.

V Rusiji je nekajkrat več političnega nasilja skrajne desnice kot v zahodni Evropi

V Rusiji je nekajkrat več političnega nasilja skrajne desnice kot v zahodni Evropi

Škandal v kanadskem parlamentu, kjer je zdaj že bivši predsednik Anthony Rota ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega kot posebnega gosta povabil na galerijo 98-letnega ukrajinskega vojnega veterana Jaroslava Hunko, za katerega pa se je izkazalo, da ni bil borec za ukrajinsko neodvisnost, pač pa pripadnik ukrajinske prostovoljske divizije Waffen-SS Galicija, je znova odprl vprašanje o položaju in vplivu neonacizma ne le v ukrajinski, pač pa tudi v ruski družbi.