Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin je lepo predstavila absurdnost vladnih prizadevanj za diskreditacijo...
Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin je lepo predstavila absurdnost vladnih prizadevanj za diskreditacijo...
Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin je ostro protestirala proti enostranski odločitvi vlade Roberta Goloba in...
V prihajajočem tednu bo poleg sej komisij za nadzor javih financ Državnega zbora, ki bodo dodatno osvetljevale, naslavljale nezakonito, negospodarno ravnanje ministrice Emilije Stojmenove Duh, pa tudi finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru Litijska, na sporedu že druga interpelacija proti omenjeni digitalni ministrici, ki že leto dni v posmeh vsem racionalnim postopkom, nadzornim institucijam, nedepolitiziranim medijem, “razdeljuje” neuporabne računalnike, ki jih nihče ne potrebuje. Pri tem se zlaže vsakič, ko odpre usta, kar zadnje zadnje dni vsaj posredno, a usklajeno ponavljajo, ugotavljajo tudi t. i. mainstream mediji. Se končno obeta odstop, ki bo seveda v izključni funkciji zaščite sposobnosti in lika vrhunskega menedžerja?
Letošnja nosilna tema Blejskega strateškega foruma A World of parallel realities/Svet vzporednih realnosti ne bi mogla bolje ustrezati tudi našemu trenutnemu notranjepolitičnemu vsakdanu. Le nekaj dni po “blejskem” bahanju in samoprepričevanju predstavnikov slovenske vlade o trenutni vesoljni pomembnosti, ugledu, prepoznavnosti Slovenije v svetu, Združenih narodih, v samostojni Palestini, Evropi in širše… je postalo jasno, da je Ursula von dr Leyen “najboljšemu” slovenskemu kandidatu za komisarja Tomaža Veselu pokazala rdeči karton, našemu priznanemu, uglednemu, vplivnemu premierju pa sporočila napotke za imenovanje bolj ustreznega kandidata, bolje rečeno kandidatke. Naša vlada je “pomahala z repkom” in že urgentno išče osebo po meri “prijateljice” Ursule, saj mora biti ime znano v 48-ih urah. To bo po ponedeljkovem sklepu vlade Marta Kos, ki je leta 2022 protestno izstopila iz Svobode, ker ta stranka ni spoštovala demokratičnih načel, strokovnosti, vrednot nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Razumite, če lahko.
V zadnjem tednu pred začetkom koledarske jeseni in novega šolskega leta so se vrstile analize, napovedi okoli političnega dogajanja v naslednjih mesecih. Osnovna okoliščina, ki bo zaznamovala zadnje normalno “operativno” leto aktualne vlade pred naslednjimi volitvami, je kronična odsotnost kakršnihkoli resnih strateških ukrepov, reform, ki jih je svobodna garnitura obljubljala pred volitvami. Ob dodatnih, akutnih tekočih problemih se bo pritisk javnosti in medijev gotovo stopnjeval, vlada pa bo v vedno večji časovni stiski pri sprejemanju vsaj na pol oprijemljivih in kredibilnih ukrepov.
V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.
Nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se očitkov notranje revizije in Računskega sodišča glede...
Ministrstvo za pravosodje je pol leta po nakupu stavbe na Litijski 51 ugotovilo, da je stavba neuporabna, ministrica...
Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.
Zadnji dnevi, tedni, meseci, no že leta, so za povprečne ljudi kar zalogaj, v realnem življenju, spopadanju z neprestanimi krizami, kot izzivi v domači in mednarodni politiki. Kmečka, ljudska pamet je izven mode, znanstveniki so menda zarotniki proti vsem svetu, mediji nas dobesedno posiljujejo z neko virtualno resnico, v kateri je težko ločiti dejstva od dezinformacij. Nekdaj normalne stvari postajajo nenormalne in obratno.
Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.
Ste se kdaj zamislili nad tem, s kakšno neverjetno lahkotnostjo slovenska država operira z milijonskimi zneski, ko gre za investicije? 100 milijonov tu, 100 milijonov tam. Litijska 51 je drobiž v primerjavi z infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, ki so bodisi končani, so v teku ali pa jih šele načrtujejo. Če gre za prometno ali železniško infrastukturo, se številke hitro dvignejo prek milijarde, podobno velja za energetiko, kjer so nam s TEŠ 6 postavili spomenik neracionalnega trošenja javnega denarja – in s tem povezane korupcije, ki je inkorporirana v delovanju “balkanske Švice”.
Čeprav se je še pred tednom, dvema zdelo, da se razmere v koaliciji bližajo nevarnim razsežnostim in da je možen celo črn scenarij, po katerem bi Golobova koalicija razpadla še pred evropskimi volitvami, ki bodo junija, je zadnji teden februarja prinesel svojevrsten zasuk, preobrat. Nekateri so to sicer razlagajo le kot zatišje pred viharjem, vendar se ta hip zdi, da gre za dejansko premirje, ki je iskreno zaželjeno na “vseh straneh”. Mislimo pa zlasti na odnose med največjo stranko, Gibanjem Svoboda, in stranko SD, ki se očitno počasi sestavlja skupaj in upa, da jo bo aprilski kongres vrnil v igro.
Če se je premierju Golobu še pred dnevi ob anketah Mediane menda smejalo in dobro zdelo, da je pozornost od svoje nesposobnosti učinkovito preusmeril izključno na Socialne demokrate ter nevtraliziral tragikomedijo okoli afere Litijska 51, pa zadnje raziskave kažejo, da je v zanosu pretiranega mrcvarjenja svojega koalicijskega partnerja pozabil na to, da s tem dolgoročno javnosti dokazuje, da je v osnovi prav on največji problem te koalicije. In sicer z zgodovinskimi dosežki pri doseganju neoperativnosti, slabe organizacije, pa tudi pri očitnemu laganju, sprenevedanju in zavajanju, kar v javnosti pušča neizogibne posledice.
Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević o ustreznosti izbire sedaj že "legendarne" stavbe za sodišča. Precej...