Ključnik: Libanon
Tanjin labirint ali kje se je izgubila slovenska diplomacija

Tanjin labirint ali kje se je izgubila slovenska diplomacija

Vlada je decembra lani sprejela novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki stavi na konja, katerega vrednost je po Trumpovi inavguraciji zelo padla. Diplomacija Tanje Fajon ne glede na tektonske premike v svetovni politiki še kar prisega na multilateralizem, OZN, neuvrščeno nostalgijo in opolnomočenje žensk in deklic. To slednje je sicer pohvalno in feministična zunanja politika bi naši državi dala konkreten ugled v demokratičnem delu sveta, če bi jo dosledno uveljavljali. Tudi v primeru Afganistana, kjer so ženske degradirali na raven hišnih živali, ali Irana, kjer ženske posiljujejo moški šovinistični teokrati. Celo ko gre za primitivno nasilje Vučićevih huliganov nad študentkami v Srbiji, bi feministična zunanja politika lahko odreagirala. Pa ni in Tanja Fajon dlje od zaskrbljenosti ni zmogla priti.

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Padec diktatorja Asada in s tem slabitev vpliva iranskega teokratskega režima na Bližnjem vzhodu je zagotovo dobra novica. Nadaljnja slabitev iranskega vpliva bi lahko izpostavila tudi šiitske milice v Iraku, pa tudi Hutiji v Jemnu bi utegnili na neki točki ostali brez iranske podpore. Pri takšnem razvoju dogodkov nekateri vidijo celo upanje, da bi se morda lahko na koncu tudi sam režim iranskih ajatol zrušil sam vase in s seboj v brezno potegnil še osovraženo Islamsko revolucionarno gardo. To ne bi pomenilo le konca šeriatskega prava v Iranu, ampak tudi konec oskrbovanja Rusije z iranskim orožjem in Kitajske s poceni nafto. Pa tudi konec iranskih prizadevanj za razvoj lastnega jedrskega orožja …

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Na prvi pogled presenetljiva obnovitev vojaških spopadov v Siriji je prinesla več pomembnih spoznanj, ugotavlja naš bližnjevzhodni sodelavec Andraž Šest. Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili, Iran je oslabljen in izgublja vpliv, Rusija prav tako ni sposobna vzdrževati fronte v Siriji in brezpogojno podpirati svojega vazala Asada. Poleg tega Rusiji grozi, da bodo islamisti in ostali Asadovi nasprotniki pretrgali prometne povezave med ruskimi bazami v Siriji in Damaskom, kar bi pomenilo, da so ogrožena edina Putinova vojaška oporišča v Sredozemlju.

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.

Od globalnega superdigitalnega raziskovanja vode prek moralnega svetilnika Evrope do nosilca miru na Bližnjem vzhodu

Od globalnega superdigitalnega raziskovanja vode prek moralnega svetilnika Evrope do nosilca miru na Bližnjem vzhodu

Rekordno dolgo, takorekoč ves teden, je bil premier Robert Golob v New Yorku in se skupaj s svojo partnerko močno trudil, da bi v Sloveniji vsi opazili njegovo genialnost globalnega vodenja. Generalna skuščina OZN, Varnostni svet … povsod ga je bilo veliko. Kajti reševanje svetovnih problemov je odličen recept za prikrivanje lastnih slabosti. Golob lahko s čevljem tolče po govornici v Združenih narodih pa zato doma v Sloveniji ne bo nič manj afer, škandalov, in odstopov. V bistvu se lahko premier v imenu svobode naslednjič v Varnostnem svetu postavi na glavo, pa s tem ne bo zakril dejstva, ki vse bolj prihaja na dan: da je namreč nesposoben voditi Vlado Republike Slovenije.

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.

Iranski prstni odtisi na Hamasovem napadu: “Smrt Izraelu!”, “Palestina bo zmagala!”, “Izrael bo uničen!”

Iranski prstni odtisi na Hamasovem napadu: “Smrt Izraelu!”, “Palestina bo zmagala!”, “Izrael bo uničen!”

Hamas je napadel Izrael na 50. obletnico jomkupurske vojne, kar ima precejšen simbolični pomen. A če je imel Egipt oktobra 1973 izključno en motiv – zasedbo Sinaja in uničenje izraelskih vojaških ciljev, je Hamasev cilj dejansko uničenje Izraela in njegovega prebivalstva, zato palestinski teroristi nediskriminatorno vdirajo v civilna območja, kjer ugrabljajo in pobijajo civiliste, tudi otroke, ženske in tuje delavce. Hamasov cilj je teroriziranje prebivalstva. Ne gre torej za osvoboditev okupiranih ozemelj, pač pa za uničenje Izraela kot države.