Direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt je (verjetno) po nesreči povedala resnico. Ta velja za Svobodo kot...
Direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt je (verjetno) po nesreči povedala resnico. Ta velja za Svobodo kot...
Pred veselim decembrom se je očitno začela tudi predvolilna kampanja. Janša je zbral svojo vojsko pred sodiščem v Celju, kjer mu sodijo v zadevi, ki bi v primeru, če bi se pisal kako drugače, zagotovo že zastarala. Prvak opozicije je komaj čakal na nov dokaz “krivosodja”, domnevno depolitizirana policija pa na demonstracijo policistov v civilu, ki so s pištolami za pasom strašili med ljudmi. Levi bi Janšo pred volitvami radi obsodili, Janša bi bil rad spet zaprt, da bi lahko dokazal zaroto udbomafije in krivosodja … Ob vsem tem se vrača tudi teflonski Karl Erjavec, na desnici pa se skriva še eno lepo presenečenje.
Politični povratnik Karl Erjavec, človek, ki je torpediral arbitražni sporazum s Hrvaško, upokojencem že pred...
Karl Erjavec, ki se po njegovih besedah na prošnjo številnih volilcev in gospodarstva (temu sicer verjame le malokdo)...
Nekdanji predsednik Desusa Karl Erjavec napoveduje vrnitev v politiko. Meni, da potrebujemo stranko, ki bi združevala...
Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.
V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.