Ključnik: Jeruzalem
Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.

Bibijev mit: Kdo želi ugrabiti izraelsko demokracijo?

Bibijev mit: Kdo želi ugrabiti izraelsko demokracijo?

Benjamin Netanjahu je že davno zamudil priložnost, da bi se v zgodovino vpisal kot eden največjih izraelskih državnikov; namesto tega se se ga bomo spominjali kot nekoga, ki je v prelomnih trenutkih izgubil moralni kompas. Tako pravi Nejc Krevs, novinar in velik poznavalec izraelske politike, ki smo ga prosili za oceno razmer v Izraelu in politične prihodnosti “Bibija”. Doma in v tujini večinoma osovraženi premier je pred dnevi izposloval, da bo tajna služba Šin Bet njega in njegove družinske člane varovala še leto po izteku mandata. Ali je to prvi namig, da imajo množični protesti v edini demokraciji na Bližnjem vzhodu vseeno velik vpliv na izraelsko družbo, ki si razbija glavo z vprašanjem, kako se znebiti Netanjahuja?

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Nova hladna vojna

Nova hladna vojna

Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.

Hipokrizija in oportunizem naših nevladnikov

Hipokrizija in oportunizem naših nevladnikov

Nevladniki zelo hitro izkoristijo vsako situacijo na Bližnjem vzhodu za proteste proti Zahodu ali Izraelu. Vsi ti protesti niso namenjeni reševanju tamkajšnjega prebivalstva. To je največja laž, ki vam jo nevladniki prodajajo. Ne zanima jih, kako bo preživel povprečen Palestinec, ker če bi jih to zanimalo, potem se bi zavzemali z boj proti ekstremističnemu Hamasu in dokončni umik koruptivnega Fataha. Vprašali bi Hamas, zakaj so ob gradnji vojaških tunelov namenoma pozabili na gradnjo civilnih zaklonišč? Zakaj so zapravili na desetine milijonov za rakete, medtem ko niso zagotovili skladišč hrane? Kako to, da se člani Hamasa zdravijo v Izraelu, strehe bolnišnic v Gazi pa uporabljajo kot izstrelišča?