Predsednik vlade Robert Golob je včeraj v usklajeni PR-ovski akciji v oddajah 24ur zvečer in Odmevi verjetno nevede...
Ključnik: gospodarstvo
Kaj je ostalo od samostojnosti in enotnosti?
26. decembra imamo praznik, za katerega štiri petine vprašanih ne zna niti pravilno povedati imena. To sicer ni katastrofa, če praznik samostojnosti in enotnosti ne bi bil tudi vsebinsko opustošen. O kakšni samostojnosti pa govorimo? In enotnosti? Enotni so Slovenci morda v športu, pa še tam se včasih ugiba, kdo kam paše. Praznik, ki naj bi zaznamoval razglasitev plebiscita leta 1990, na podlagi katerega je slovenska demokratična oblast pripravila vse potrebno za razglasitev neodvisnosti pol leta kasneje, je postal plehka formalnost, ki pade v božično-novoletni čas, ko so ljudje z mislimi povsem drugje.
13 značilnosti patoloških lažnivcev
Nov dan, nova laž predsednika vlade Roberta Goloba, ki jo je razkrila kar predsednica države Nataša Pirc Musar. Po zahtevnem tednu verbalnih in Instagram akrobacij prelaganja odgovornosti glede zavoženega sistema obračunavanja omrežnine si je predsednik vlade, verjetno na prigovarjanje kakšnega vsaj na pol prisebnega PR svetovalca, uredil velik intervju za Slovensko tiskovno agencijo (STA), v katerem je poskušal javnost pomiriti, prepričati, da ima vse pod kontrolo. Reforme menda uspešno potekajo z neverjetno uspešnostjo, nove so pripravljene, stanovanja se gradijo na polno, oskrba starejših bo vrhunska, gospodarstvo podira vse rekorde…, premier pa je tudi oznanil, da je končno razumel sporočilo volivcev, ki mu (in Gibanju Svoboda) prek anket javnega mnenja izkazujejo vedno večje nezaupanje. Ga je res?
Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023
Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.
“Priložnosti za sodelovanje med Slovenijo in Mongolijo, čeprav velike, še niso dobro znane”
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar odkriva možnosti za sodelovanje v Mongoliji. Ni pa še čisto znano,...
Kje so zaslužki pri prodaji drage elektrike slovenskemu gospodarstvu
Slovensko gospodarstvo se je v letih 2022 in 2023 soočalo z izredno visokimi stroški nakupa elektrike, ki pa niso temeljili na višjih stroških proizvodnje elektrike, temveč samo na tržnih gibanjih. Del razlike se je lani sicer pokazal v boljših rezultatih poslovanja HSE in GEN, dveh ključnih državnih energetskih podjetij, preostalo pa na žalost predvsem v zaslužkih tujih trgovcev in posrednikov. Ugodni rezultati elektrogospodarstva v preteklem letu torej niso rezultat novih produktov, višje produktivnosti ali inovacij, temveč preprosto rezultati visokih tržnih cen. Ali je takšen način določanja cen za tako strateški vir funkcioniranja celotne države ustrezen?
“Na področju digitalizacije gospodarstva je Slovenija pri večini kazalnikov pod povprečjem EU na treh pa celo čisto na repu”
Poročilo Evropske unije o digitalizaciji, ki ga je predstavil Nenad Šutanovac, direktor združenja za informatiko pri...
Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?
Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.
“V naslednjem srednjeročnem obdobju, denimo v petih letih, se bo dejansko pokazalo, ali bo Evropska unija sedela za mizo globalnih igralcev ali bo na mizi”
Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak je plastično predstavil problem EU, ki se zatika ob precej...
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih...