Ključnik: gospodarstvo
Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Ob spremljanju medijske histerije in brutalnega začetka abstinenčne krize levega bloka ob izgubi oblasti je mimo medijev zgrmel zelo pomemben podatek Eurostata glede katastrofalne demografske slike v Evropski uniji. Glede na najnovejše projekcije Eurostata naj bi se namreč prebivalstvo EU med letoma 2025 in 2100 zmanjšalo za 11,7 %. To pomeni predvideno zmanjšanje za 53 milijonov ljudi v EU do začetka naslednjega stoletja. Za Slovenijo to pomeni, da bo imela leta 2100 le še 1,9 milijona prebivalcev. In seveda posledično manj davkoplačevalcev.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije

Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije

Medtem, ko se večina medijev v zadnjih dneh ukvarja z vladnimi akrobacijami in predvolilnimi samohvalami glede “zgodovinske” evakuacije slovenskih državljanov z vojnega območja na Bližnjem vzhodu, se v ozadju “kuha” veliko bolj pomembno vprašanje: kako bo Trumpova ekspedicija v Iranu vplivala na svetovno, torej tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Praktično vsi ekonomisti že nekaj časa enotno opozarjajo slovensko vlado, da skrajno “nategovanje” javnih financ pomeni ogromno tveganje pri morebitnih novih zunanjih šokih, kar vojna v Iranu gotovo je. Slovenski proračun namreč nima nobenih resnih rezerv za krizno ukrepanje, ki bo morda potrebno ob radikalni rasti cen energentov ob stagnaciji gospodarske rasti. Da kakšnih naravnih nesreč niti ne omenjamo.

Leta debelih krav ali kako se povečuje naš javni sektor

Leta debelih krav ali kako se povečuje naš javni sektor

Naša država je draga, predraga. Javni sektor je vsako leto “debelejši”, v njem je zaposlenih že več ljudi kot v gospodarstvu. Hodimo po robu: stroški države so vedno višji, zadolženost države pa še nikoli ni bila tako visoka. Razmere so skrajno resne, negotovost še nikoli ni bila tako visoka vse od II. svetovne vojne naprej, napovedi rasti gospodarstva pa zgrešijo tudi po 200 % do 250 %! Razmerje med javnim sektorjem in gospodarstvom v Sloveniji preprosto ni več vzdržno. Slej ko prej bo pripeljalo do zloma sistema ter posledično do uničenja socialno-ekonomskega modela, kot ga poznamo. Kaj lahko storimo?

A smo se za to borili?

A smo se za to borili?

23. decembra pred 35-imi leti smo se slovenski državljani na plebiscitu z ogromno večino (95,71 %) odločili za samostojno državo, tudi zaradi popolnoma iztirjene gospodarske in finančne politike nekdanje države, ki je končala v ekonomskem, političnem, demokratičnem in še kakšnem bankrotu. Eden pomembnih ciljev osamosvojitve je bil vzpostavitev učinkovitega gospodarstva ob vitki in učinkoviti državni birokraciji, ki bo podporni servis ljudi in podjetij. In kje smo danes? Namesto vitke države, ki spodbuja podjetništvo, inovativnost, smo dobili birokratsko-političnega debeluha, ki v svobodni podjetniški pobudi vidi nevarnost, se vtika v vse pore življenja ljudi in gospodarstva, ob tem pri pogoltnosti, umetni, politični redistribuciji ustvarjenega, korupciji… vse bolj spominja na SFRJ-jevski sistem vodenja države. Bistvo ni več razvoj države, bistvo je administrativno razdeljevanje denarja in obstoj na oblasti za vsako ceno. Na današnji dan znaša tekoči primanjkjljaj državnega proračuna 2 mrd EUR (!), ampak novi projekti kupovanja volivcev so že v teku.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Ursula bi razmetavala denar evropskih davkoplačevalcev v stilu Golobove vlade

Ursula bi razmetavala denar evropskih davkoplačevalcev v stilu Golobove vlade

Sedemletni evropski proračun v višini 2000 milijard evrov je takoj po predstavitvi s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen dvignil veliko prahu in vprašanj, pomislekov. Niti ne tako zaradi samega obsega sredstev, ampak načina predstavitve in nejasnosti glede dejanskih projektov, kamor naj bi se stekale te mogočne milijarde. V proračunu je predvidenih kar 451 milijard evrov za dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ampak mnogi se bojijo, da se bo ta denar v mnogih primerih spet “kuril” v prazno, nekako v stilu slovenskega opolmočenja civilne družbe za različne, popolnoma nepotrebne, celo izumetničene stvari, ali brezplodnega metanja sredstev v navidezno prestrukturiranje podjetij, regij, ki se pogosto izrodi v financiranje političnih prijateljev, ustrezno povezanih oseb.

Kaj je ostalo od samostojnosti in enotnosti?

Kaj je ostalo od samostojnosti in enotnosti?

26. decembra imamo praznik, za katerega štiri petine vprašanih ne zna niti pravilno povedati imena. To sicer ni katastrofa, če praznik samostojnosti in enotnosti ne bi bil tudi vsebinsko opustošen. O kakšni samostojnosti pa govorimo? In enotnosti? Enotni so Slovenci morda v športu, pa še tam se včasih ugiba, kdo kam paše. Praznik, ki naj bi zaznamoval razglasitev plebiscita leta 1990, na podlagi katerega je slovenska demokratična oblast pripravila vse potrebno za razglasitev neodvisnosti pol leta kasneje, je postal plehka formalnost, ki pade v božično-novoletni čas, ko so ljudje z mislimi povsem drugje.

13 značilnosti patoloških lažnivcev

13 značilnosti patoloških lažnivcev

Nov dan, nova laž predsednika vlade Roberta Goloba, ki jo je razkrila kar predsednica države Nataša Pirc Musar. Po zahtevnem tednu verbalnih in Instagram akrobacij prelaganja odgovornosti glede zavoženega sistema obračunavanja omrežnine si je predsednik vlade, verjetno na prigovarjanje kakšnega vsaj na pol prisebnega PR svetovalca, uredil velik intervju za Slovensko tiskovno agencijo (STA), v katerem je poskušal javnost pomiriti, prepričati, da ima vse pod kontrolo. Reforme menda uspešno potekajo z neverjetno uspešnostjo, nove so pripravljene, stanovanja se gradijo na polno, oskrba starejših bo vrhunska, gospodarstvo podira vse rekorde…, premier pa je tudi oznanil, da je končno razumel sporočilo volivcev, ki mu (in Gibanju Svoboda) prek anket javnega mnenja izkazujejo vedno večje nezaupanje. Ga je res?

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.