Predsednica Nataša Pirc Musar je jezna. (Vir: Urad predsednice države)

Predsednica Nataša Pirc Musar je jezna. (Vir: Urad predsednice države)
Predsednik vlade Robert Golob je bil po ponedeljkovem koalicijskem vrhu spet izjemno zadovoljen z opravljenim delom in “časovnico” vseh napovedanih reform. V bistvu gre vse po načrtu, tri leta so pripravljalii izhodišča, od danes, no včeraj naprej, pa gredo na polno pri naslavljanju problemov, po dvo-mandatnem koalicijskem načrtu, dinamični časovnici z vključitvijo vseh deležnikov. Plačna kozmetika v javnem sektorju je sprejeta, sledi še pokojninska, morda tudi kakšno simbolično stanovanje za mlade, ki ga je zgradil Stanovanjski sklad na podlagi načrtov iz leta 2018. To sprenevedanje, kvasanje o napovedanem dvoletnem mandatu, napihnjena zgodovinskost na hitro spacanih kozmetičnih reform, bo jedro Golobove predvolilne manipulacije. Morda bo kmalu ugotovil, da za izpolnitev vseh obljub potrebuje celo tretji mandat.
Še pred vrnitvijo našega premierja, mirovnika, državnika vseh razsežnosti, izumitelja superračunalnika za globalno predvidevanje poplav, humanitarnega koridorja med Gazo in Jordanijo, zbiralca padal, vodje tihe diplomacije z Rusijo in vsega ostalega na tem svetu … se je zdelo, da smo v Sloveniji vsaj nekje poenoteni. Pri jedrski energiji. Napačno! JEK 2 gre ob fanatičnem politiziranju, odsotnosti ljudskega konsenza v t. i. v strokovno presojo. Namesto referenduma bomo dobili posebni, “strokovni” zakon o tej zadevi. Glede na izkazano sposobnost, domet te vlade, je rezultat jasen: zajebali bomo vse, kar se bo zajebati dalo (via Zoran Predin). Je pa po vrhunskem menedžerju spet udarila predsednica države…
Ste se kdaj zamislili nad tem, s kakšno neverjetno lahkotnostjo slovenska država operira z milijonskimi zneski, ko gre za investicije? 100 milijonov tu, 100 milijonov tam. Litijska 51 je drobiž v primerjavi z infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, ki so bodisi končani, so v teku ali pa jih šele načrtujejo. Če gre za prometno ali železniško infrastukturo, se številke hitro dvignejo prek milijarde, podobno velja za energetiko, kjer so nam s TEŠ 6 postavili spomenik neracionalnega trošenja javnega denarja – in s tem povezane korupcije, ki je inkorporirana v delovanju “balkanske Švice”.
Kaj je bil razlog za milijardni reviziji višine BDP lani in letos, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Toda vsi navedeni popravki vsekakor odpirajo dvome glede predstavljenih izračunov BDP. Obstaja upravičen strah, da mogoče tudi ti podatki niso dokončni in da bodo današnji zaključki na osnovi teh podatkov lahko čez pol leta ponovno drugačni.
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih...