Ključnik: Anže Logar
Točka preloma

Točka preloma

Bilo je jeseni 2023. Slabo leto po absolutni zmagi na volitvah, predsednik stranke António Costa je suvereno vodil svojo tretjo portugalsko vlado. Zjutraj, 7. novembra je tožilstvo sporočilo, da ga preiskujejo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v poslih z litijem in ‘zelenim’ vodikom. Skupaj še z nekaterimi ministri njegove vlade. Nekaj ur zatem, po pogovoru s predsednikom države, je portugalski premier sporočil, da ima “čisto vest” in “popolno zaupanje v pravosodje. V takšnih primerih dolžnosti predsednika vlade niso združljive s kakršnim koli sumom. In v teh okoliščinah sem predsedniku republike predložil svoj odstop.” je povedal, Sledile so predčasne volitve in nova vlada.

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Prepričanje, da je (slovenska) politika umazana, nevredna poštenega dela, je pripeljalo tudi do tega, da najbolj propulzivni in uspešni posamezniki, ki bi lahko naredili sijajno politično kariero, nočejo niti slišati o tem, da bi vstopili v politiko. Če temu prištejemo negativno selekcijo, s katero se srečujemo v zadnjih tridesetih letih vsaj tako akutno kot v času socializma, potem je jasno, da smo si skopali globoko jamo, iz katere ne bo enostavno zlesti. Vprašanje, če sploh kdaj.

WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Čeprav je do rednih volitev še leto in pol, je vsaj opozicijski voditelj že na polnih obratih predvolilne kampanje. S preverjenimi metodami sicer utrjuje svojo bazo, ampak glede na “vznikanje” konkurence na njegovem domačem pragu ne more biti prav samozavesten – in to ne glede na stabilno vodstvo v anketah javnega mnenja. Retorika, s katero Janez Janša in njegova vojska vernikov “naslavljata” trenutne politične razmere v Sloveniji, je svojevrstna patetika, ki zgolj sledi vedno bolj izgubljenemu, še bolj patetičnemu Robertu Golobu.

Za koga dela Dejan Kaloh?

Za koga dela Dejan Kaloh?

Danes je po napovedih nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh predstavil svojo stran zgodbe o sporu z Anžetom Logarjem, ki naj bi izviral iz Kalohove neuslišane želje po podpredsedniškem mestu v novi stranki. V precej osebnem pismu, ki po pričakovanjih ni na posebej visoki “akademski” ravni, je mnogo navedb, ki lahko držijo, ali ne. Vsekakor gre beseda proti besedi, kredibilnost enega proti kredibilnosti drugega. Zanimivo dejstvo pa je, da do pred kratkim skorajda anonimen poslanec SDS v svojem “maščevalnem” pismu navaja skorajda identične obtožbe na račun Anžeta Logarja, kot jih že nekaj časa poslušamo s samega vrha SDS.

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

V soboto je Anže Logar v Mariboru ustanovil stranko Demokrati. Nekateri analitiki pravijo končno, drugi prepozno, tretji prezgodaj, so tudi takšni, ki menijo, da je projekt obsojen na propad, da Demokrati ne bodo prestopili niti parlamentarnega praga. Večina teh političnih “analitikov” ima sicer eno pomembno skupno lastnost: bolj ali manj odkrito so podaljški neke obstoječe politične opcije in v skladu s tem prodajajo svoje pogruntavščine. Kaj se bo res zgodilo, ni mogoče napovedati, ustanovitev stranke je namreč formalni začetek, zelo pomembno bo, ali bo Logar s svojim delovanjem, izjavami do volitev uspešno “prodiral” v glavne medije oziroma mu bodo to dopustili.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Logarjev sredinski poker

Logarjev sredinski poker

No, pa se je končno pokadilo iz logov, soban SDS, Državnega zbora. Anže Logar je odstopil, izstopil iz Slovenske demokranstke stranke (SDS). Ob tem je ob dveletnem mučnem mencanju celo napovedal nek jasen načrt: mandata SDS-u ne bo vrnil, ker je od volivcev, do konca leta bo ustanovil svojo poslansko skupino, stranko. Imena še ni. Domnevamo lahko, da bosta v njej (poslanski skupini) zaenkrat vsaj Eva Irgl, Dejan Kaloh, pa morda tudi Mojca Šetinc Pašek. Politične sirene tulijo na levi in desni. Ni več heca, za Logarja in ostale.