Ključnik: ZDA
Kako sem spoznal Kissingerja

Kako sem spoznal Kissingerja

Zakaj Henery Kissinger tudi po pol stoletja še vedno polarizira in nas ne pusti ravnodušnih? Je to zato, ker oblast potrebuje določeno stopnjo tajnosti, saj morajo celo v največji demokraciji na svetu volivci presojati rezultate in ne načinov? Saj, tudi sam sem se ob srečanju z njim veliko naučil. Vsebine se spomnim le bežno, morda je bilo že vabilo na ta dogodek garancija, da vsebina je, nedobljena vizitka to samo potrjuje, veliko več pa mi je ostalo o tem, kako je pomembno mreženje, komunikacija, moč, in vse ostalo, kar sodi zraven. In ravno to je bila odlična lekcija, ki sem je naučil, ko sem spoznal Kissingerja.

Henry Kissinger (1923-2023)

Henry Kissinger (1923-2023)

Stoletje Henryja Kissingerja, na Bavarskem rojenega Juda, čigar družina je tik pred Kristalno nočjo emigrirala v Ameriko, nam pove veliko o tem, kako se je svetovna politika razvijala v zadnjih petdesetih letih. Nixonov svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar je prvi po Metternichu pravilno razumel načelo t.i. realpolitik in ga umestil v ameriško zunanjo politiko. Brez njega bi Kitajska mnogo kasneje postala (ekonomska) velesila, hladna vojna z Rusi pa bi bila še bolj mrzla.

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.

Egiptovsko dekle ali zgodba o tem, kaj pomeni Zahod

Egiptovsko dekle ali zgodba o tem, kaj pomeni Zahod

Nekoč so na Prešernovem trgu v Ljubljani brali poezijo in deklamirali odlomke iz nagrajenih knjig, danes pod spomenikom islamski skrajneži kričijo ‘Allahu Akbar’ skupaj s slovenskimi nevladnicami. Te naj bi se sicer borile za pravice žensk, toda nimajo težav istočasno klicati k bogu iz verske knjige, ki ženskam odvzame vsakršno svobodo do odločanja o oblačenju, druženju, poroki, otrocih, potovanjih, študiju, delu in še bi lahko našteval. Mesto žensk, Kombinatke in druge, ki so verjetno obsodile ravnanje aktivistov proti abortusu in podprle puljenje zastavic na Kongresnem trgu, niso obsodile vzklikanja na Prešernovem trgu.

Nova hladna vojna

Nova hladna vojna

Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.

Pozabljena Ukrajina

Pozabljena Ukrajina

Ukrajina je po terorističnem napadu Hamasa na Izrael praktično popolnoma izginila iz medijev. Tudi sicer je večina svetovne javnosti po več kot letu in pol te vojne tozadevno tematsko »utrujena«. Lastnost sodobnih medijev pač je, da se lepijo na aktualnost, dramatičnost, katastrofalnost dogodkov, intenzivnost poročanja pa je žal odvisna tudi od »specifične teže« posameznega globalnega problema v notranji politiki posameznih držav.

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Ob vse večjem številu žrtev ob zadnjem izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu in rastoči možnosti, da konflikt med Izraelci in Palestinci še enkrat preraste v širši spopad, se razvnemajo strasti ne samo v regiji, ampak tudi drugje. Objektiven pogled na trenutni položaj, na globje razloge razdora med narodoma in tudi pot k stabilnosti in miru v tem delu sveta je ob rastoči polarizaciji bolj težko najti. Prisotno je navijaštvo za eno ali drugo stran, ki preprečuje, da bi se bobu reklo bob. Vendar bo ravno to, da stvari imenujemo s pravim imenom, nujen prvi korak pri iskanju umiritve razmer in nato poti rešitve te, kot smo dejali pred leti, matere vseh kriz.

Če Rusija obdrži okupirane dele na vzhodu, bo Ukrajina ostala predvsem kmetijska država

Če Rusija obdrži okupirane dele na vzhodu, bo Ukrajina ostala predvsem kmetijska država

Pogosto je govora o tem, kako bo Rusija izšla iz vojne z Ukrajino, o usodi Putina in njegovega režima. Samoumevna je implikacija o stroških, če ne celo neuspehu ruske “posebne operacije”, ki vodi v iskanje notranjih nestabilnosti v Ruski federaciji, ki bi lahko ogrozile njeno kontinuiteto. Manj pozornosti je namenjene usodi Ukrajine. Kakšna bo, ko bo te vojne konec?

Iranski prstni odtisi na Hamasovem napadu: “Smrt Izraelu!”, “Palestina bo zmagala!”, “Izrael bo uničen!”

Iranski prstni odtisi na Hamasovem napadu: “Smrt Izraelu!”, “Palestina bo zmagala!”, “Izrael bo uničen!”

Hamas je napadel Izrael na 50. obletnico jomkupurske vojne, kar ima precejšen simbolični pomen. A če je imel Egipt oktobra 1973 izključno en motiv – zasedbo Sinaja in uničenje izraelskih vojaških ciljev, je Hamasev cilj dejansko uničenje Izraela in njegovega prebivalstva, zato palestinski teroristi nediskriminatorno vdirajo v civilna območja, kjer ugrabljajo in pobijajo civiliste, tudi otroke, ženske in tuje delavce. Hamasov cilj je teroriziranje prebivalstva. Ne gre torej za osvoboditev okupiranih ozemelj, pač pa za uničenje Izraela kot države.