PIŠE : Dejan Steinbuch
Kaj bo prej, slovenski referendum o JEK 2 ali Američani na Luni?

Kaj bo prej, slovenski referendum o JEK 2 ali Američani na Luni?

Kdor je pričakoval, da se bo premier v Ovalni pisarni s svojim gostiteljem pogovarjal o tem, kako bo Westinghouse zgradil še en reaktor v Krškem, je res naiven. Z Američani bo takšen pogovor možen šele, ko bo v Sloveniji sprejeta odločitev, ali bomo sploh kaj gradili. Sprejemanje zahtevnejših odločitev je namreč nočna mora slovenskih politikov vseh barv. Komunisti so imeli jajca, da so se pred več kot pol stoletja odločili za nuklearko, brez nekih referendumov seveda. Imeli so oblast, bili so ljudstvo. Ironija je, da se danes v demokraciji politiki ne čutijo niti toliko suverene, da bi sprejeli tako enostavno odločitev, kot je ta o razpisu posvetovalnega referenduma.

Majhna korupcija ni problem. Problem je, če jedrska elektrarna stane 15 milijard evrov

Majhna korupcija ni problem. Problem je, če jedrska elektrarna stane 15 milijard evrov

Prezadnjo novembrsko nedeljo nas čaka posvetovalni referendum o izgradnji novega jedrskega reaktorja v Krškem. Če je splošno prepričanje, da nam glede na naravne in geografske danosti v Sloveniji edinole jedrska energija omogoča kolikor toliko zanesljivo energetsko neodvisnost, pa se mnenja že delijo glede finančnih posledic tega projekta. V tem grmu se skriva zajec, ki sliši na ime korupcija. Nasprotnikov JEK 2 torej niti ne moti jedrska energija kot taka, pač pa jih skrbi, da nam bo 10 ali celo 20 odstotkov celotne investicije požrla korupcija. In kar je še huje, iz teh argumentov, če jih lahko tako imenujemo, izhaja prepričanje, da v Sloveniji ni možno izpeljati enega samega javnega infrastrukturnega ali energetskega projekta brez korupcije …

“Vsaka država ima svojo mafijo, ampak samo ena mafija ima svojo državo”

“Vsaka država ima svojo mafijo, ampak samo ena mafija ima svojo državo”

V življenju sem spoznal več ljudi, za katere mi je bilo jasno, da so kriminalci. Mafijci. Nekateri so bili v oblekah s kravatami, njihov delodajalec je bila Republika Slovenija. Drugi, bolj “prvinski” mafijci, pa so si zelo različni. Spodaj so uličarji, primitivci, ki se počasi vzpenjajo. V drugo skupino bi lahko uvrstili šefe, ki so se povzpeli že zelo visoko ali celo na vrh piramide. Višje kot so, bolj kultivirano se obnašajo. Mafijske živine nikoli ne parkirajo na prepovedanem prostoru niti ne delajo prometnih prekrškov. Imajo šoferje, ki prekleto pazijo, kako se obnašajo. Sploh če je zraven policijska postaja.

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!

Podalpski Kmeri in kulturna revolucija

Podalpski Kmeri in kulturna revolucija

Revolucijo Podalpskih Kmerov se je dalo predvideti. Pandorino skrinjico je pred leti za hip odprla že ena od predhodnic Aste Vrečko, ko je mlademu, talentiranemu režiserju, ki je kasneje naredil kariero v tujini, zavrnila sredstva za film z argumentom, da je dovolj sposoben, da si sam najde sponzorje za svoj film. Veš, država mora finančno pomagati tistim, ki tega niso sposobni, mu je zaupljivo povedala in potrdila bojazen, da je le vprašanje časa, kdaj bo negativna selekcija povsem prevladala tudi v kulturi. Ma kaj negativna selekcija, zmagala je kulturna revolucija in striček Mao se smehlja v svojem mavzoleju.

Zakaj je ugled sodnikov nizek, zdravnikov pa še nižji

Zakaj je ugled sodnikov nizek, zdravnikov pa še nižji

Neverjetno paradoksalno se zdi, toda vlada z bojem za ohranitev t.i. javnega zdravstva v resnici zdravstvo še bolj uničuje, s potapljanjem “javnega” zdravstva pa se bo del pacientov, ki si to lahko privošči, preselil k zasebnikom. Alternative jim namreč država niti ne bo dala. Plačaš zasebniku in prideš na vrsto v nekaj dneh, ali pa čakaš nekaj let v razpadlem “javnem” zdravstvu in upaš, da vmes ne boš umrl. Ljudje so se tega začeli zavedati in ker so kot odgovorne za to katastrofo prepoznali zdravnike, je tem zaradi tega padel ugled. Zato so danes zdravniki kar se ugleda tiče – na psu. Še sodniki so na boljšem.

Blejsko-palestinski strateški forum

Blejsko-palestinski strateški forum

Onaniranje različnih nevladnikov, bivših in sedanjih politikov ob udeležbi nekdanje izraelske zunanje ministrice, sicer liberalke in levičarke Tzipi Livni, na Blejskem strateškem forumu (BSF) je na ravni demonstrativnega izobešenja palestinske zastave na blejskem gradu. Ni prepovedano, ker smo – hvala Bogu – svobodna, demokratična in odprta država. Tovrstni protestniški performansi v Gazi niso možni, ker bi jih Hamas, ki je tam na oblasti, fizično odstranil z ulice. Postrelil brez izjeme. Samo za odtenek manj brutalno je v Rusiji, kjer se vojni ne sme reči vojna, kakršno koli kritično komentiranje tega, čemur se ne sme reči vojna, pa pomeni zaporno kazen za ženske, moške pa izpostavlja možnosti prisilne mobilizicije na ukrajinsko fronto, kjer “izdajalce” čaka kazenski vod oziroma zelo verjetna smrt na bojišču.

V Cankarjev dom prihaja Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

V Cankarjev dom prihaja Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

Pred desetimi leti, takoj po nezakoniti priključitvi Krima, je več kot 500 ruskih umetnikov podpisalo javno pismo, v katerem so podprli Putinovo politiko do Ukrajine. Med njimi tudi svetovne zvezde, recimo operna pevka Ana Netrebko, ali pa balerina Svetlana Zaharova, ki je bila povrhu vsega še poslanka Putinove stranke Enotna Rusija v ruski Dumi, ves čas pa tudi podpira vojno v Ukrajini. Zaharova zdaj prihaja v Ljubljano, kjer bo nastopila na Festivalu Ljubljana 20. avgusta. Njeno gostovanje odpira kar nekaj utemeljenih kritik in pomislekov.

Bo Kamala Harris, ženska verzija Baracka Obame, prva ameriška predsednica?

Bo Kamala Harris, ženska verzija Baracka Obame, prva ameriška predsednica?

Mediji jo obožujejo, Hollywood jo podpira vsaj toliko, kot je nekoč Baracka Obamo. Za razliko od Hillary Rodham Clinton nima okostnjakov v omari (ali pa so vsaj neprimerno manjši od pokopališča Clinton). Dejstvo, da je ženska, leta 2024 in pri 77 uradno priznanih spolih v New Yorku sploh ne igra več nobene vloge. V prid ji gre tudi mešano, indijsko-karibsko poreklo, zaradi česar je Kamala Harris idealna za lik junakinje holywoodske kriminalne serije tipa Law and Order. Kar ni prav noben sarkzem, saj je kariero dejansko začela kot tožilka v San Franciscu.

Komu ustreza nadaljevanje vojne v Gazi?

Komu ustreza nadaljevanje vojne v Gazi?

Likvidacija Ismaila Hanije sumljivo spominja na 7. oktober 2023, ko je Hamas izvedel teroristični napad na Izrael in s tem sprožil brutalno vojno, ki je v Gazi terjala na tisoče življenj, kar je svetovno javno mnenje obrnilo proti Izraelu. Tik pred tem napadom so namreč izraelski in savdski pogajalci prišli že skoraj do soglasja pri dogovoru, ki bi končno normaliziral odnose na Bližnjem vzhodu, omilil napetosti, vzpostavil gospodarsko sodelovanje in končal nemiselno izključevanje, ki v primeru Izraela pomeni, da se arabske države prenehajo zanikati njegov obstoj, Izrael pa sprejme pravico Palestincev do neodvisne države.

Olimpijski Eurosong: Norčujte se iz preroka Mohameda, če si upate …

Olimpijski Eurosong: Norčujte se iz preroka Mohameda, če si upate …

Čemu “parodija” Poslednje večerje, zakaj drag queen in parada ponosa? Mar ni sleherniku jasno, da olimpiada ni Eurosong, ta notorična manifestacija evropske seksualne osvobojenosti in ekshibicionizma, ki sicer postaja vse bolj sam sebi namen? V političnem smislu je vse skupaj še precej hujše, saj je zloraba olimpijskih iger, duha olimpizma voda na mlin avtokratom a la Putin, Erdogan in podobnim, ki že leta ponavljajo tezo o dekadentni, bolni, izrojeni Evropi, obsojeni na smrt. Počasi jim bo dalo prav vedno več Evropejcev, ki so siti posiljevanja s politično korektnostjo do drugih, medtem pa naj bi stoično prenašali, kako jim domači apologeti woke ideologije serjejo po glavi.

Izgubljeni v vesolju: Slovenski evroposlanci

Izgubljeni v vesolju: Slovenski evroposlanci

Na koncu so od deveterice evropskih poslancev iz Slovenije za Ursulo von der Leyen glasovali le trije, čeprav bi jih glede na strankarske barve moralo biti osem. To pa je le še en pokazatelj, kako slovenska politika še vedno ne zna delovati v centrih moči in kako so neke nerazumne osebne kaprice prevladale nad strateškimi odločitvami. Žalostno, a resnično. Zato nihče od deveterice slovenskih poslancev ni dobil nobene pomembne funkcije v Evropskem parlamentu in kot vse kaže, bo tako tudi ostalo. Majhni v glavah, majhni v dejanjih. To je slovenska “evropska politika”; ni pomembno, ali je leva ali desna, vedno zmaga kompleks podeželjskega bumbarja, ki ob prihodu v mesto debelo gleda naokoli, potem pa se usede na prvo klop in objokuje svojo usodo …

Anita Ogulin in njena zapuščina

Anita Ogulin in njena zapuščina

Anita Ogulin je s svojim dolgoletnim delom, ki ga spremenila v poslanstvo, celo presegla krščansko maksimo o ljubezni do drugega, saj je v resnici ljubila bližnjega bolj kot samo sebe. Tudi takrat, ko se je znašla v primežu podivjanih anticepilcev, ki so se znesli nad njo in je morala za pomoč zaprositi policijo, iz tega ni delala drame, podobno kot svojega poslanstva nikoli ni opravljala zaradi všečnosti javnosti ali medijem. Človek, ki svoje življenje posveti pomoči drugim, verjetno ne pričakuje, da se bo zaradi tega znašel v zobeh ulice, pa četudi spletne.

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Glede volitev v Veliki Britaniji ni bilo dvoma, da bodo zmagali levosredinski laburisti, bolj napeto je bilo v Franciji, kjer so po zaslugi dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprečili zmago radikalne desnice, ki jo simbolizira Nacionalni zbor. Francoska izkušnja bi morala enkrat za vselej strezniti desnico o večinskem volilnem sistemu v Sloveniji, saj bi se pred drugim krogom vse stranke, ki slišijo na “antijanšizem”, dogovorile o podpori kandidatom levice ali leve sredine. Kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bi imela levica 80 odstotkov poslancev v Državnem zboru, opozicija pa bi bila marginalizirana. Tako izrazita neenakomerna zastopanost prinaša tveganje, da se politika iz parlamenta v nekem trenutku preselila na ulico. To pa ustvarja nevarnost državljanske vojne, pred katero ni imuna nobena, še tako demokratična država ne.

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Nekoč je bil turizem nekaj lepega in tedaj je bil turist še človek, ne pa številka na barviti plastični zapestnici, ki jo dobijo udeleženci križarjenj, da jih vodiči lažje identificirajo, ko se za nekaj ur izkrcajo iz orjaških ladij, si na hitro ogledajo obalna ali priobalna mesta, poslikajo in posnemejo vse znamenitosti, potem pa jih vodiči kot ovce naženejo nazaj na križarko in odplujejo dalje. Še večje množice pridejo z avtomobili, nekaj manj jih prileti z letali, vsako leto pa se iz severnih in zahodnih delov Evrope zapodi proti Sredozemlju na desetine milijonov ljudi. Počasi se lahko začnemo bati, da bo na mediteranskih plažah nekega dne enostavno zmanjkalo pristora za vse brisače.