Vladna medijska čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili.

Nekakšen glas razuma v tem državnem javnofinančnem razvratu sta predstavljala le predstavnika Fiskalnega sveta in Državnega sveta, ki sta seveda brez učinka na vladne poslance opozarjala na nevarno dolgoročno ogrožanje stabilnosti javnih financ.

Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico.

Po podatkih ministrstva za finance nova ocena prihodkov davka od dohodkov pravnih oseb temelji na obračunih dobičkov podjetij v letu 2025, ki so osnova za določitev akontacij v letu 2026. Skupni prihodki v letu 2026 bodo nižji za 154,8 mio EUR oziroma 7,8 % (!) glede na oceno iz sprejetega proračuna 2026 in bodo na letni ravni znašali 1.84 mrd EUR. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri nestrateških projektih.

Ne glede na vladno zatrjevanje o odličnem stanju gospodarstva se znižujejo vsi ključni prihodki proračuna, na kar že nekaj mesecev opozarja Fiskalni svet in izpostavlja nerealnost pri proračunskem načrtovanju. (Vir: MF)

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je v stilu vpijočega v puščavi še enkrat opozoril na tveganja za vzdržnost javnih financ. Primanjkljaj se kljub odsotnosti kakšnih posebih izrednih razmer ponovno povečuje, namesto da bi se v skladu z načrti zmanjševal, tekoča poraba zaradi eksplozije stroškov dela v javnem sektorju (t. i. plačna reforma se je pričakovano izkazala za nekritični dvig plač brez učinkov na kakovost javnih storitev) raste občutno hitreje kot gospodarska rast. Ta se je v tretjem četrletju sicer nekoliko okrepila (1,7 %), predvsem na račun rahlega povišanja domače potrošnje in investicij v gradbeništvu, pri čemer investicije v stanovanja kljub “zgodovinskemu ciklusu gradenj javnih stanovanj” še naprej padajo (upad za 7 %), kot precej zaskrbljujoče pada tudi izvoz.

Vir: SURS

Ne glede na minimalno okrepitev gospodarske rasti pa so napovedi za naslednja leta precej negotove, saj različna tveganja ostajajo nespremenjena. Od nepredvidljivega predsednika ZDA, agresivne Rusije, v težavah so še vedno ključne gospodarske partnerice Slovenije, da neprepričljivega vodenja Evropske unije niti ne omenjamo.

Zaradi vsega tega gospodarstveniki od vlade pričakujejo več agilnosti pri iskanju notranjih rezerv. Minimalno higienčno bi bilo, da vlada preden nekritično dodatno zadolžuje bodoče generacije analizira, kako učinkovito se dejansko porablja proračunski denar. So vse silne subvencije, podporni programi, transferji javnim zavodom, civilni družbi, nove zaposlitve na različnih ministrtvih, novi sektorji, uradi, javni zavodi…. res nujni? So vse državne investicije vodene transparentno, stroškovno učinkovito? Seveda tega vsaj ta vlada gotovo ne bo storila, je lažje vzeti še kakšen kredit in vzbujati privid uspešnosti delovanja na račun drugih. Če pa slučajno kaj zaškripa, bodo pa itak krive zgodovinske poplave, ali pa vojna v Ukrajini.

Ob vsem navedenem je resno zaskrbljujoče uslužno, nekritično kimanje koalicijskih poslancev vsem vladnim izumom. Ne glede na politično lojalnost bi vsaj od kakšnega pričakovali, da bi recimo finančnega ministra povprašal, kako je možno, da smo po bruto plačah prehiteli Španijo, Italijo, po neto plačah pa zaostali za Ciprom, Estonijo, Češko, kmalu pa bomo še za kom v naši vzhodni soseščini…. V kateri luknji se torej izgubljajo pobrani davki in standard slovenskih državljanov? Ob takšnem vrtičkarskem upravljanju javnih financ nam lahko hitro padejo tudi tako opevani dobri kreditni rejtingi. Takrat bo pa vrag hitro vzel šalo.