Vladna medijska čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Slika: X

Avtor: | 16. novembra, 2025

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili.

Nekakšen glas razuma v tem državnem javnofinančnem razvratu sta predstavljala le predstavnika Fiskalnega sveta in Državnega sveta, ki sta seveda brez učinka na vladne poslance opozarjala na nevarno dolgoročno ogrožanje stabilnosti javnih financ.

Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico.

Po podatkih ministrstva za finance nova ocena prihodkov davka od dohodkov pravnih oseb temelji na obračunih dobičkov podjetij v letu 2025, ki so osnova za določitev akontacij v letu 2026. Skupni prihodki v letu 2026 bodo nižji za 154,8 mio EUR oziroma 7,8 % (!) glede na oceno iz sprejetega proračuna 2026 in bodo na letni ravni znašali 1.84 mrd EUR. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri nestrateških projektih.

Ne glede na vladno zatrjevanje o odličnem stanju gospodarstva se znižujejo vsi ključni prihodki proračuna, na kar že nekaj mesecev opozarja Fiskalni svet in izpostavlja nerealnost pri proračunskem načrtovanju. (Vir: MF)

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je v stilu vpijočega v puščavi še enkrat opozoril na tveganja za vzdržnost javnih financ. Primanjkljaj se kljub odsotnosti kakšnih posebih izrednih razmer ponovno povečuje, namesto da bi se v skladu z načrti zmanjševal, tekoča poraba zaradi eksplozije stroškov dela v javnem sektorju (t. i. plačna reforma se je pričakovano izkazala za nekritični dvig plač brez učinkov na kakovost javnih storitev) raste občutno hitreje kot gospodarska rast. Ta se je v tretjem četrletju sicer nekoliko okrepila (1,7 %), predvsem na račun rahlega povišanja domače potrošnje in investicij v gradbeništvu, pri čemer investicije v stanovanja kljub “zgodovinskemu ciklusu gradenj javnih stanovanj” še naprej padajo (upad za 7 %), kot precej zaskrbljujoče pada tudi izvoz.

Vir: SURS

Ne glede na minimalno okrepitev gospodarske rasti pa so napovedi za naslednja leta precej negotove, saj različna tveganja ostajajo nespremenjena. Od nepredvidljivega predsednika ZDA, agresivne Rusije, v težavah so še vedno ključne gospodarske partnerice Slovenije, da neprepričljivega vodenja Evropske unije niti ne omenjamo.

Zaradi vsega tega gospodarstveniki od vlade pričakujejo več agilnosti pri iskanju notranjih rezerv. Minimalno higienčno bi bilo, da vlada preden nekritično dodatno zadolžuje bodoče generacije analizira, kako učinkovito se dejansko porablja proračunski denar. So vse silne subvencije, podporni programi, transferji javnim zavodom, civilni družbi, nove zaposlitve na različnih ministrtvih, novi sektorji, uradi, javni zavodi…. res nujni? So vse državne investicije vodene transparentno, stroškovno učinkovito? Seveda tega vsaj ta vlada gotovo ne bo storila, je lažje vzeti še kakšen kredit in vzbujati privid uspešnosti delovanja na račun drugih. Če pa slučajno kaj zaškripa, bodo pa itak krive zgodovinske poplave, ali pa vojna v Ukrajini.

Ob vsem navedenem je resno zaskrbljujoče uslužno, nekritično kimanje koalicijskih poslancev vsem vladnim izumom. Ne glede na politično lojalnost bi vsaj od kakšnega pričakovali, da bi recimo finančnega ministra povprašal, kako je možno, da smo po bruto plačah prehiteli Španijo, Italijo, po neto plačah pa zaostali za Ciprom, Estonijo, Češko, kmalu pa bomo še za kom v naši vzhodni soseščini…. V kateri luknji se torej izgubljajo pobrani davki in standard slovenskih državljanov? Ob takšnem vrtičkarskem upravljanju javnih financ nam lahko hitro padejo tudi tako opevani dobri kreditni rejtingi. Takrat bo pa vrag hitro vzel šalo.

3 komentarji

  1. Dezerter

    Denar ni problem,denarja ni.👍

    Odgovori
  2. Peter klepec

    Re:… pri čemer investicije v stanovanja kljub “zgodovinskemu ciklusu gradenj javnih stanovanj” še naprej padajo..

    Samo popolni tepci bi po Golobovem opletanju z davkom na nepremicnine se gradil v SLO. Ampak, kdor ima denar, obicajno ni tepec.

    Odgovori
  3. Drejč

    Pa naj še kdo reče, da demokracija ni idealen sistem – za farbanje nemočnih volivcev.
    Z njihovim denarjem jim s pomočjo podkupljenih medijev pred volitvami sadiš rožice, zmagaš, in jih po volitvah ožameš do zadnje kaplje. Pred ponovnimi volitvami pa ponoviš vajo…

    Odgovori

Leave a Reply to Peter klepec Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Opazili smo
Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

Statistika za najbolj “mokrim” slovenskim praznikom

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila. Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Ukrajina je postala nekakšna pozabljena zgodba, nezanimiva dnevna rubrika na obrobju medijskega poročanja, ki se je izgubila v množici drugih atraktivnejših dogodkov in interesov. Globalno gledano deloma tudi zaradi tega, ker je ameriški predsednik Donald Trump svoje kratkoročne diplomatske interese zaradi fiaska pri urejanju ukrajinskega miru s prijateljem Putinom preusmeril na druge konce sveta, na Kitajsko, v Venezuelo…, pa tudi doma se mu kopičijo problemi. Zadnji “domači” udarec je gotovo izvolitev Zohrana Mamdanija za župana New Yorka, kar je Trumpa že navilo na maksimalne obrate in je največjemu mestu v ZDA že napovedal ukinitev vse zvezne pomoči, ker ne misli financirati “komunistov”.

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Potem ko je Državni zbor minuli teden sprejel zakon, ki končno ureja področje psihoterapije, se zdaj po napovedih zdravniškega lobija obeta veto Državnega sveta. Aktivirala se je tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki je sočasno napadla in kritizirala predstavnike pacientov, združene v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer so zakon o psihoterapiji ves čas podpirali. Zdaj so se oglasili oglasili tudi v ZOPS, kjer opozarjajo na izjemno problematična stališča ZZS, ki ji ob tej priložnosti javno zastavljajo tudi nekaj vprašanj.

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Dan pred glasovanjem o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti so predstavniki uporabnikov in predstavniki psihoterapevtske stroke vnovič opozorili na hude krivice in stiske ljudi, ki so žrtve predolgih čakalnih vrst in neprimernih obravnav. Vse to jasno kaže, da področje duševnega zdravja v Sloveniji še ni dobro urejeno niti v zdravstvenem sistemu niti na trgu. In kar je najbolj nesprejemljivo – psihoterapija brez zakona ostaja privilegij bogatejših, zato je glas proti zakonu glas proti najranljivejšim.

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Preživeli smo dogodek, ki je resda presegal vsakoletno modrovanje Blejskega strateškega foruma, a bržkone še zdaleč to ni bil “najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v zadnjih desetletjih”. Srečanje voditeljev devetih sredozemskih članic Evropske unije od Portugalske do Cipra, na katerem sta bila še vse manj priljubljena predsednica Evropske komisije in jordanski monarh Abdulah II., je pač bilo, gostiteljica pa je bila letošnja predsedujoča skupini MED9, torej Slovenija. Kaj več se v Portorožu ni zgodilo niti nihče ni pričakoval, da se bo.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.

Logaška lokalna politična kuhinja

Logaška lokalna politična kuhinja

Čez dobro leto dni bodo Slovenci znova stopili na volišča – tokrat na lokalne volitve, ki pogosto razkrivajo, kako močno so lokalne skupnosti povezane s svojimi župani. Med občinami, kjer bo prihajajoča volilna tekma še posebej zanimiva, bo tudi Logatec. Po naših informacijah se namreč dolgoletni župan Berto Menard poslavlja iz politike.