Dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ) je bilo dolga leta predmet razprav, na eni strani kritik zaradi nepravične obremenitve zavarovancev, na drugi pa zaradi iskanja bolj ustreznega načina zbiranja tega prispevka. Aktualna vlada je prva posegla v sistem ter prenesla plačevanje prispevka v neposredno obremenitev prejemkov zavarovancev ter ga preimenovala v obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Znesek v višini 35 eur mesečno na zavarovanca smo tako pričeli plačevati z odtegljajem od plač in pokojnin neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S to spremembo je prišlo do ukinitve zbiranja DZZ pri zdravstvenih zavarovalnicah in dosedanji stroški zbiranja v višini nekaj odstotkov od zbrane premije so odpadli. Zavarovalnice so sicer svojo vlogo in stroške zagovarjale preko učinkov nadzora in bolj racionalne porabe teh sredstev v zdravstvu, a tega pač ne bomo mogli nikoli preveriti.
Od leta 2024 torej vsi državljani v Sloveniji plačujemo enotno premijo OZP v višini 35 eur mesečno neposredno ZZZS, oni pa ta sredstva skupaj z zbranimi sredstvi iz prispevka za zdravstveno zavarovanje (ZZ) namenjajo financiranju javnih zdravstvenih storitev. Po oceni je Zavod lani s prispevki zbral skupaj okoli 4,4 milijarde eur (vključno z 620 milijoni eur OZP), s sredstvi od ZPIZ in dodatnim denarjem iz proračuna pa skupaj okoli 5,3 milijarde eur in namenil za financiranje zdravstva.
Prenos OZP med odtegljaje je dejansko poenostavil plačevanje tega prispevka in ker nam ni več treba vsak mesec pisati položnic, je večina nanj kar nekako pozabila. OZP zato tudi ni več med temami, ki bi zaposlovala politiko ali medije. A če pogledamo dejanske učinke navedene spremembe, se praktično ni spremenilo veliko. Največji očitek plačevanju OZP je bil namreč v enakem znesku (35 eur mesečno v 2024) ne glede na višino prejemkov posameznika.
A ta enotni znesek tudi danes plačuje tako upokojenec s 500 eur pokojnine, zaposlen s povprečno neto plačo 1.600 eur ali nekdo, ki mesečno prejema 10 tisoč eur neto, le da je položaj še slabši kar je prikazano v nadaljevanju.
Vlada sicer to spremembo predstavlja kot veliko ugodnost za ljudi, saj bi zasebne zavarovalnice sicer dvignile premijo na 45 ali ceno na 55 evrov. Vendar pretežni del dviga, karkršenkoli bi že bil, bi dobil zdravstveni sistem in razbremenil dodatne proračunske obveznosti.
Trenutni način plačevanja prispevka
Poglejmo najprej trenutno stanje pri plačevanju OZP. Na prvi sliki smo razdelili vse zavarovance za zdravstveno zavarovanje (okoli 1,5 milijona) v 20 razredov s po 75 tisoč ljudi in ocenili povprečni neto prejemek v teh razredih v letu 2025. Ker nas zanimajo razmere v letošnjem letu, smo upoštevali rast vseh prejemkov za okoli 5 % glede na preteklo leto. Izračuni temeljijo na kombiniranju različnih baz podatkov, ker struktura vseh prejemnikov dohodkov v Sloveniji po višini neto prejemkov javno ni na voljo. S polno modro črto je prikazano predvideno plačevanje enotnega prispevka za OZP, ki se bo marca letos povečal na okoli 37 eur, z rdečo pa koliko to predstavlja v odstotku od neto prejemka.
V prvem razredu torej zavarovanci z najnižjimi prejemki, za zdravstvo namenjajo skoraj 7 % neto prejemkov, v zadnjem razredu pa 1,1 %. Na desni je še dodatni prikaz za prejemnike neto plač nad 5.000 eur mesečno, ki za OZP prispevajo sicer prav tako 37 eur, kar pa predstavlja okoli pol odstotka njihovih prejemkov. Takšnih zavarovancev je sicer manj kot 5 tisoč po številu.
Vir: MF, ZZZS, SURS, ZPIZ, lastni izračuni
Na sliki pa je s prekinjeno črto še en pomemben podatek o dejanski višini plačanega OZP po izvedenem prenosu plačevanja med odtegljaje. Ker se pri plačah plačilo tega prispevka upošteva kot davčna olajšava, vplačniki zaradi tega plačajo manj dohodnine in dejansko plačan znesek je prikazan z modro prekinjeno črto. Najbolje plačanim se je zaradi uvedene spremembe neto prejemek tako znižal le za 18 eur. Od marca letos bodo sicer prav tako plačevali 37 eur mesečnega prispevka za OZP, a 18,5 eur manj dohodnine. Vsi z neto prejemkom nižjim od okoli 1.000 eur (pol milijona je takšnih zavarovancev) pa dohodnine ne plačujejo in zato se jim tudi ne more znižati.
Dejanski učinek plačevanja OZP je torej od lanskega leta še bolj “v korist” zavarovancem z višjimi prejemki, saj plačujejo še nižji odstotek od svoje plače. Torej ravno obratno kot je bila želja in tudi pričakovanja ljudi.
Teh učinkov spremenjenega načina plačevanja OZP ljudje niti ne poznajo, ker se iz plačilnih list neposredno ne vidijo in jih zato tudi mirno sprejemajo.
Ugodnejši položaj bolj plačanih zavarovancev
Glede na navedeno se upravičeno odpira vprašanje, ali bi lahko spremembe pri OZP zastavili drugače, vseeno bolj pravično. V nadaljevanju je nekaj predlogov alternativnega vplačila tega prispevka. Pred tem pa je potrebno predvsem povedati, kaj ima kdo v mislih z bolj pravičnim ali poštenim plačilom. Takšne opredelitve so zelo všečne, vse bolj pogoste, a vsak jih razume po svoje. Bodimo konkretni. Ali izraz “pravičnost” pomeni, da plačujemo vsi enak znesek prispevka ne glede na višino plače, vsi enak odstotek od neto prejemka, da plačuješ celo manj če imaš visok dohodek (današnje stanje), nekaj vmes…? Kakršnekoli spremembe pri plačevanju OZP bomo mogoče uvedli v bodočnosti, bi moral predlagatelj najprej odgovoriti na to preprosto vprašanje.
Vsi namreč govorijo samo o cilju pravičnosti, le da tega točno ne opredelijo. Če bi se poenotili, kaj ta pravičnost pomeni, bi bila uvedba sprememb v zakonodajo samo še preprosta tehnika.
Pa še ena pomembna opredelitev. Če zaposlenemu odtegnemo 500 eur letnega prispevka za OZP, bo neto prejemek upokojenca ali zaposlenega z nizko plačo tudi za toliko nižji. Če pa toliko plača nekdo z visoko plačo, se mu bo neto prejemek znižal le za 250 eur, ker bo plačal toliko manj dohodnine. Je prav, da primerjamo plačan prispevek v polni višini ali zaradi dohodnine znižano vplačilo? Te dileme so za nekoga mogoče banalna zadeva in jih radi zanemarimo, a imajo ključni vpliv na davčne obremenitve posameznika, V spodnjem alternativnem predlogu izhajamo iz predpostavke, da bi bila pravična obremenitev, če bi vsi zavarovanci plačevali enak odstotek od neto prejemka, upoštevaje tudi ugodnosti pri dohodnini.
Predlog bolj pravičnega plačevanja prispevka
Če bi torej želeli zagotoviti enakomerno obremenitev po posameznih zaposlenih glede na njihove neto prejemke, bi namesto dosedanjega enotnega zneska za OZP v evrih, preprosto povečali stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje iz plač za 1,5 odstotne stopnje (iz trenutnih 6,36 % na 7,86 %). Skupna obremenitev plač bi ostala enaka, enak bi bil tudi priliv v zdravstveno blagajno, le razporeditev med ljudi bi bila drugačna. Ta razporeditev je prikazana na drugi sliki. V tem primeru bi zaposleni za OZP prispevali podoben delež plače, vsi okoli 1,8 % neto prejemkov. Nominalni zneski plačila pa bi bili seveda različni kot kaže modra črta. V zadnjem razredu v povprečju 65 eur mesečno, pri 10 tisoč eur neto plače pa denimo 166 eur. In ne dejansko samo 18 eur kot po danes veljavnem sistemu plačevanja.
V tem alternativnem predlogu zbiranja OZP bi torej dosedanje prispevke vseh zaposlenih zbirali s preprostim dvigom prispevne stopnje in zagotovili primerljivo obremenitev glede na neto plače. Vseeno pa bi ta predlog še vedno vseboval precejšnje razlike med obremenitvami upokojencev glede na prispevke zaposlenih. Danes namreč pol milijona upokojencev (tretjina vseh zavarovancev) v zdravstveno blagajno prispeva tudi tretjino vsega zbranega denarja. Ker pa so plače v povprečju kar 60 % višje od povprečne pokojnine, dodatno pa zaposleni zaradi nižje dohodnine dejansko plačajo še manj, je danes obremenitev upokojencev precej večja glede na njihove dohodke. Upokojenci namreč v povprečju prispevajo okoli 3,7 % pokojnine, zaposleni pa le 1,8 % od povprečnega neto prejemka. Zgornji predlog predvideva, da bi zaposleni v masi še vedno prispevali enako kot danes, torej relativno precej manj kot upokojenci.
Po drugi varianti pa bi z drugačnim vplačevanjem OZP izenačili obremenitve vseh zavarovancev glede na njihove neto prejemke, tudi upokojence. V tem primeru bi morali prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje iz plač dvigniti za 1,9 odstotne stopnje (na 8,26 % od bruto plače). V tem primeru bi se gibala obremenitev vseh zaposlenih na nivoju okoli 2,2 % od neto plače, kolikor bi bila potem tudi prispevna stopnja za upokojence. Ob takšnih stopnjah bi zagotovili, da bi tako zaposlen kot upokojenec ob enakem neto prejemku plačala približno enak prispevek za OZP.
Ta alternativni obračun je za zaposlene na tretji sliki. Na sliki je s prekinjeno črto dodan tudi podatek o obstoječi obremenitvi s plačevanjem tega obveznega zdravstvenega prispevka. Vidimo kako bi z njim razbremenili slabše plačane, ki danes prispevajo res veliko ter izravnali obremenitev pri zavarovancih z višjimi prejemki, ki danes plačujejo v evrih celo še manj kot nek upokojenec s 700 eur pokojnine.
Uvedba takšnega načina plačevanja bi bila zelo enostavna in ne bi pomenila nobene dodatne davčne obremenitve v smislu skupnega zneska plačila prispevka. Bi pa takšne stopnje približno izravnale obremenitve vseh zavezancev glede na njihove neto prejemke, zmanjšale plačila slabše plačanih in povečale prispevek za OZP pri prejemnikih višjih prihodkov.
Seveda obstajajo tudi zadržki tudi do takšne rešitve z argumenti, da tisti z visokimi dohodki že tako plačajo bistveno višje davke in prispevke. Po tem razumevanju je trenutno enak znesek plačila OZP samo manjša korekcija progresivne lestvice obdavčitve. Tudi takšno razmišljanje je legitimno in z njim se vrnemo na prvo vprašanje – kaj je poštena in pravična razdelitev davčnih obremenitev. Na to vprašanje moramo torej najprej odgovoriti ter se poenotiti, vse ostalo pa je samo tehnika. Zgornji predlog pač temelji na oceni, da bi morali zagotoviti enotno obremenitev z OZP glede na višino neto prejemkov in večina se bo verjetno strinjala, da je to prava pot. Če pa sprejemamo, da je trenutna razporeditev plačil ustrezna (da bolje plačani namenjajo tudi v evrih celo manj), potem pa to vsaj odkrito povejmo in tako nadaljujmo.
Kot je razumeti iz javnih informacij, gredo predlogi samo v smer povečanja obstoječega prispevka, ker da ni bilo časa (v letu in pol!) za uvedbo pravičnejšega načina vplačevanja OZP. Torej bodo najbolj plačani v državi še vedno dejansko plačevali pol nižji prispevek kot upokojenka s 600 evri pokojnine.
Poglejte jo, kako je nasmejana. Pravijo, da se imbecili režijo tudi takrat, ko ni nič smešnega.
KAJ IMAJO DRŽAVLJANI OD SIMBOLIČNE SPREMEMBE DOPOLNILNEGA V OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE?
Nič. To je kot pretakanje iz votlegav prazno ali pa kot prekladanje iz enega žepa v drugega.
“pretakanje iz votlega v prazno”
————-
Izjava leta !
drgač pa: ali ima kakšen medij jajca in gre na ulico in sprašuje prebivalce o tem ? Koliko jih ve za kaj sploh gre.
Prmejdun, da tudi sam ne vem…
Prav “mesečniki” Levice so bili najbolj populistično vztrajni in glasni kritiki prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja z argumentom, da je “nepravičen” zaradi enake višine prostovoljnega prispevka, ne glede na osebne prihodke prostovoljnega zavarovanca.
Zdaj, ko je država samovoljno prevzela prostovoljni prispevek dopolnilnega zavarovanja in ga preimenovala v obvezni prispevek (ter že tudi odstotkovno povečala), v Levici nikogar več ne moti, da je poslej obvezni dopolnilni prispevek še naprej “nepravično” enak za vse – ne glede na registrirane mesečne prihodke.
Smisel za socialno “pravičnost” je pri Mescu in njegovih “mesečnikih” Levice nenavadno hitro usahnil, poniknil v pozabo.
Enako, kot na področju pravičnih obračunov omrežnin.
Na abstraktni ravni so vselej kričali, da naj plača več stroškov tisti, ki porabi več električne energije in ki bolj obremenjuje električno omrežje.
A ko so bili nepričakovano prizadeti tudi državno privilegirani profitoljubni inkasanti vseh mogočih državnih subvencij in posojil v imenu “zelenega prehoda”, ki so si z državno pomočjo inštalirali sončne elektrarne, shranjevalnike energije, toplotne črpalke, električna vozila vseh vrst …,
so se tudi profesionalni “levičarji” postavili na stran najbolj glasnih užaljenih, ubogih in prizadetih “žrtev” državno subvencioniranega “zelenega prehoda”, ki naj bi jih še enkrat privilegirano obravnavali in jih še enkrat vsaj delno oprostili njihovih pravičnih omrežnin – po preprostem in najbolj pravičnem načelu, kolikor porabiš in obremenjuješ omrežje – toliko plačaš.
Na koncu se vedno izkaže, da poklicni “levičarji” oz. najbolj glasni “mesečniki” Levice vedno populistično in na ravni abstraktnosti branijo pravičnost za vse, a v praksi se nazadnje vselej izkaže, da v resnici branijo pri(h)vatizacijske privilegirance kapitalskih transakcij in dobičkov, privilegirance državnih subvencij in ekstremno ugodnih posojil, skratka, privilegirance vladajočega politično-kapitalskega in politično-kriminalnega družbenega razreda.
Pravica do svobodne izbire je temelj demokracije.
Ampak to je že stvar 2-ge Republike.
Mogoča je samo z lustacijo vseh “tranzicijskih” udeležencev.
Pa srečno Kekec 👍
@dezerter – kako vesel bi bil, če bi bile stvari tako preproste. Po lustraciji, ki jo podpiram, bi imeli še manj t. i. desničarjev. Problem je drugje. Takole ga bom definiral. Kakšna je razlika med sedanjim predsednikom Kitajske in našim bivšim diktatorjem Kučanom? Obe državi imata podobni ideologiji.
Kitajski predsednik niti v sanjah ne bi izrekel tole misel: Kitajska ni bila nikoli moja opcija?! Bivši predsednik Kučan pa je izjavil: Slovenija ni bila nikoli moja opcija?! Partijsko močnega se je počutil samo znotraj Jugoslavije.
Povedano drugače. Našim levičarjem gre izključno za oblast in jim je malo mar za razvojno Slovenijo kot državo in družbo.
@slavkope – je lepo opisal skrajno sprevržena razmišljanja Levice, Mesca, sam dodajam še stranko SD, ki niti malo ne zaostaja za svojimi barabijami.
Desničarji na bone,hehe 😁👍
@dezerter – hvala za malo smeha. Poklon tvojim možganom. Delujejo kot da bi bil 20-letnik z IQ 160+.
Desničarji so v lastni Sloveniji postali janičarji/vazali levičarjem. T. i. desne stranke kar tekmujejo med sabo katera se bo bolj prikupila levim strankam?! Vse vabijo k sodelovanju – na drugi strani pa jih premetava od smeha in jim na kraj pameti ne pade, da bi se povezovali z desnico. In potem se čudimo, če smo tam kjer smo.
Dokler smo zdravi,se bomo režal !
Tnx 👍
Pred uveljavitvijo tega zakona v
obvezno zdravstveno zavarovanje,sem na tv.poslušal
razpravo,treh strokovnjakov
( po imenu se spomnim samo
G.Simiča.) in vsi trije so si ,bili
enotni da je denarja pobranega
v ZZZS .cca 5,5 milijarde dovolj
samo če bi denar sledil državljanom,ki ga oplačujemo
in ne lobijem ki oskrbujejo SLO.
zdravstvo.Pri takem gospodarjenjem nam nič ne pomaga če to ,sedaj že obvezno zavarovanje dvignemo tudi za 100% . Zato ali plačujemo 35 ali
38€ ali plačujemo v% na dohodek
denarja nebo nikoli dovolj dokler bo toliko korupcije in dokler nebomo imeli sodstva,ki bo delalo za dobrobit ljudi in ne
za elito.
APMMB2@:”Ne vem, ali ima smisel prečitati Koredeževo analizo?”
Ima. Pa tudi razumeti jo je potrebno. Sicer strmoglaviš na nivo butca Goloba.
Tudi jaz ne berem tistih dolgih Binetovih analiz i in ne studiram tistih grafikonov,zakaj?Zato ker je toliko zapleteno in dokaz zato je,da se vse crte krizajo kar naprej.Vprasam se,zakaj system deluje tako komplicirano,ker normalnemu cloveku se lahko pove na kratko.Kaj cmo,tudi Bincek zivi se v kommunisticnih cajtih!
Res je prezahtevno za normalnega oziroma povprečnega Slovenca, se strinjam. Na žalost je to ves problem!
Kasneje sem preletel članek in je kar prav , kar sem napisal. Kaj nam analize, ko pa zdravstveni sistem ne deluje.
Zberemo lahko milijardr, pa ne bomo prišli na zeleno vejo, ker sistem ne deluje.
Včasih se mi ponudi tema, kjer sem lahko zelo kratek. Kaj je torej zame bistvo v zdravstveni politiki? To, da države ne daje dovolj denarja za zdravstvo, ker ga preprosto nima. To dokazujejo vse zahodne države, kjer se del bremena za zdravstvo preseli na potrošnika storitev, torej pacienta.
Ali zna vlada, še posebej leva pravično porazdeliti kolač, ki ji ga prinesejo davki – je pa povsem druga zgodba. Tretja zgodba pa je povprečna stopnja plačilne sposobnosti slovenskega ljudstva, tistega, ki še dela in tistega, ki je že prenehal delati. Tukaj je še velik del tistih, ki niso nikoli delali ali zgolj nekaj let. Tukaj so še tisti iz kulture, ki niso v državni proračun prispevali tisto vsoto, ki bi bila zadostna za zdravstveno oskrbo tudi teh. Izjem je še kar nekaj. Lep dan.
P. S. Še eno kruto resnico bom zapisal in se zameril ostalim desničarjem. To, da sem tudi sam zmerni desničar mi ne daje nekega velikega navdušenja. Zakaj? Zato, ker trdim, da bi ‘zdravstveni sistem’ bistveno bolje deloval, če bi imeli ‘močne’ desne vlade, a jih nimamo. Ne krivite pa zato g. Janšo in stranko SDS, ker ostali desničarji to v resnici niste! Radi bi se zgolj prilagajali trenutnim zakonitostim prostor-časa v katerem trenutno živimo/bivamo.
Nimate dovolj poguma, da bi strica Kučana poslali v kot klečat na koruzi za vse hudobije in grehe, ki jih je zgrešil nad Slovenijo kot državo in družbo.
Nekdo je zapisal, da so naše desne vlade bolj socialistične kot kapitalistične – in s to izjavo/mislijo se strinjam tudi sam. Primer.
Kitajske – niti malo ne ovira, da ima partijski enostrankarski sistem, ker daje prednost razvojni znanosti, razvojnemu potencialu svojega ljudstva, ki ga s pridom izkorišča. Če ti pa leve vlade sestavlja t. i. negativna selekcija – se ta še kako vidi tudi v t. i. zdravstvenih reformah nesposobnih levičarskih elit.
Posledica pa je predvsem ta, da se premnogi strokovnjaki ne želijo več oglašati, ker vedo kakšno nesposobno levo vlado izvolimo vsakokrat na naslednjih volitvah. Vsaka čast tistim strokovnjakom, ki se še vedno oglašajo in nam kažejo kje delamo največje napake in to na vseh področjih. Vedo tudi, da jih razni Golobnjaki ne bodo upoštevali, a si dajo vsaj duška, da pokažejo, da v Sloveniji ne živijo zgolj Butalci.
Če imamo elite, ki skrbijo zgolj za svojo zadnjico, drugače tudi ne more biti!
Dodam lahko le veliko
PIKO.
Pa še to;
JANŠEVA vlada je že uzakonila
enotni sistem naročanja zdravstvene opreme in zdravil,ki bi v zdravstvenem sistemu veliko prišparal,cca 500 miljnov,če jo GOLOBNJAK nebi ukinil ,naprej pa.razmišljajte sami.
@beri Kitajske – niti malo ne ovira, da ima partijski enostrankarski sistem ..
Kitajsko partijski sistem zavira in jo bo pokopal, če se ne bo hitro spremenil. V praksi je njihov komunistični režim podoben Hitlerjevi Nemčiji iz 30′ prejšnjega stoletja.
Če poenostavimo, da Kitajska ustvari isto kot ZDA, je razlika v tem, da Kitajska to naredi z 1,4 mrd prebivalci, ZDA pa z 0,34 mrd oz. prebivalec ZDA gospodarsko pridela toliko 4 Kitajci.
Stvar je še bolj žalostna ob dejstvu, da so se svoj čas Kitajci v tujini največ šolali prav v ZDA (sedaj ZK).
Verjamem, da bo spremembo narekovala vedno večja množica v tujini oz. kapitalizmu izobraženih Kitajcev, ki ji bo na neki točki enostavno dovolj komunističnega režima.
Naš zdravstveni sistem je na majavih nogah, na obeh, medicinski in zavarovalniški.
Na medicinski strani je nerešljiv problem, kako urediti odnos med javnim in zasebnim zdravstvom, da bosta drug drugemu komplementarna, pacienti pa ne bodo prisiljeni zaradi neučinkovitosti javnega zdravstva zapravljati denarja pri zasebnikih.
Na zavarovalniški strani je problem podoben. Imamo javno zavarovalnico, ZZZS, in imeli smo zasebne zavarovalnice za dopolnilno zavarovanje. Zasebnim zavarovalnicam zdaj ostajajo samo še specialna zdravstvena zavarovanja.
V kakofoniji vsakovrstnih interesov, tudi nelegitimnih in celo nelegalnih, ter ideoloških predsodkov različnih akterjev smo praktično v pat položaju. Nič ne kaže, da bi bila rešitev blizu.
Kaj imajo državljani od simbolične spremembe dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje?
Ne gre za simbolično spremembo, ampak konkretno spremembo, praktično se vračamo v čase socializma. Namesto, da bi ukinili nedelujoč in skorumpiran ZZZS in dodali še kakšno zavarovalnico, smo ukinili še tiste nekaj, za vzorec, delujoče in nekorumpirane konkurence.
Namesto, da bi javni sistem izboljšali z zdravniki zasebniki, zasebnimi bolnicami in sledili najboljšemu zdravstvenemu sistemu v EU, delamo ravno nasprotno, za povrh predsednik vlade straši in zmerja zdravnike, kot kakšen avtokrat ali diktator.
Na novinarska vprašanja pa ne odgovarja, ko namenu predaja milijon vredno korist, med svoje pa razdelil 60 mio investicije, kar praktično pomeni zapravljenih 10 domov za upokojence, edina korist bo podhod, ostalo so lepotni popravki železnice hitrosti iz časov propadle ranjke Avstrije.
Dobrodošli v avtokraciji, diktaturi, fevdalizmu, kar vam je pač ljubše.
Se opravičavam ampak ranjka Juha je propadla,Avstrija pa še živi….👍
@Dezerter
Se opravičavam ampak ranjka Juha je propadla,Avstrija pa še živi….
Se opravičujem, ampak rajka Avstrija ni Avstrija danes, če ne drugega, je danes zraven Avstrije Slovenija, pa celotno ozemlje 5 drugih držav in del ozemlja 6 drugih držav..
Bolj je na mestu vprašanje, komu od naštetih se najbolj kolca po ranjki Avstriji ?
“Prenos OZP med odtegljaje je dejansko poenostavil plačevanje tega prispevka in ker nam ni več treba vsak mesec pisati položnic..”
To ni pravično! Vsaj za upokojence. Za ta znesek se nam je zmanjšala pokojnina in to zmanjšanje se upošteva pri prvi redni uskladitvi pokojnin. In pri vsaki nadaljnji uskladitvi je uskladitev manjša, kot pa bi bila, če bi to plačavali s položnicami. Kot da bi bilo tako plačevanje “strašna” zadeva!
In še naprej. Tudi “plačevanje” trajnostne oskrbe naj nam bi trgali od pokojnin. In sledi enaka zgodba kot že opisana zgoraj. Kako se špara pri upokojencih! Konkubina tovariša predsednika vlade pa na stroške upokojencev neupravičeno s predsednikom vlade hodi po službenih potih po tujini.
Tovariš Bine zavaja!
O čem piše Bine ? bBom morda kasenjeprečital.
Sedaj pa komentar renu.
Obvezno plačilo prisprvkov je nasilje. Država pobira denar in ga namenja tistemu,ki izvaja neko storitev. Kaj bo tisti z denarjem naredil, pa se ne ve, saj nima nobene trdne zaveze, s katero bi jamčil storitev.Tako je v zdravstvu, tako se obeta pri trajni oskrbi in prav vzorčni primer je nacionalna RTV. Njo plačujemo, pa nimamo nobene možnosti, da vplivamo na njen program. Država nam sicer postavi pajaca, ali pupo, ki jo imenuje Varuh gledalčevih pravic in kaj lahko počne nastavljana uradnica. Zagovarja to kar nam RTV nudi.
Isto je z varuhom pravic bolnikov. Ali je tak pajac, ali pupika odkril kriminal, ki je v zdrasvtvu in odnese nelaj sto milijonpv lezno? Ne.
Če bi vplačevali denar zavarovalnicam, s kerimi bi sklenili pogodbo, bi te morale izvesti vse, kar je v pogodbi določeno.Več zavarovalnc bi predstavljalo konkurenco in zavarovali bi se pri najugodnejši. Pa to še ni vse, ker je slovenski trg premajhen, bi morale vstopiti tuje zavarovalnice in nastal bi prepih , ki bi odnesel mafijski ZZZS. Tega pa se vladajoča mafija boji, saj se s kriminalom hrani in ohranja.
Ne vem, ali ima smisel prečitati Koredeževo analizo?
Pri mojem postu je bila tarča predvsem na pol skrito zmanjševanje pokojnin. Prej smo plačevali s položnicami in je za ta znesek pokojnina ostala nedotaknjena. Zdaj pa se je to zavarovanje odtegnjeno od pokojnin, kar pomeni, da se je pokojnina zmanjšala. In to bo vplivalo na naslednje redno usklajevanje pokojnin. In vplivalo na pokojnino do konca življenja.
Odlična analiza g.Bineta kot vedno.Seveda je bolj zapletena.Jasno , da je prodtovoljno zavarovanje postalo obvezno in da v blagajno največ prispevajo upokojenci z nizkimi pokojninami procentualno in nominalno .Sklep je da je vse skupaj najbolj nepravično do najšibkejših.Veilk madež za sedanjo vlado,sramota
To, kar govori Binčijeva analiza, je bilo vse znano in razloženo že dostikrat, celo še preden je bil uzakonjen ta nateg. Zadeva je tudi bolj preprosta, kot je razbrati iz članka.
Ja sam nič se ne zgodi,še vedno se vlada hvali kako so odpravili prostovoljno zdravstveno zavarovanje in jih pri tem ni sram.Zato je ta članek dobrodošel in ga bodo povzeli še drugi mediji.
Bo pa o tem še veliko govora pred volitvami.
Prispevek govori ravno o tem, npr. med vrsticami tudi o tem, da upokojenci porabijo največji delež zdravstvene blagajne. Enako velja za dolgotrajno oskrbo. Zdi se, da je predlog enostaven in razreši nekatere trenutne probleme udejanjanja solidarnosti in pravičnosti. Mladim in tistim z visokimi zaslužki to ne bo všeč, zato bo težko. Pomagala bi edino večja “družbena kohezivnost” (bistveno manj korupcije, boljše delovanje pravosodja, manj vpadanja v “namenske sklade”: zdravstvenega in pokojninskega,…) in poznavanje demokratičnega procesa z zavedanjem, da v demokraciji nihče ne more dobiti vsega, kar želi (v Sloveniji zahteva).