Naslov tega članka ni sarkazem, satira, ki se navezuje na nedavni spektakularni “ognjemet” v centru Portoroža, ampak dobeseden prepis naslova vizije Slovenske turistične organizacije (STO). Kot je značilno za precej, morda kar večino, vizij, strategij v naši državi kar dobro napisano, načelno zastavljeno, “naslovljeno” a večinoma gre žal za prazno klobasanje, ki se ne odraža v praksi. Razkorak med umetno marketinško, promocijsko obljubo potrošniku in dejanskim produktom, storitvijo, ki jo ta dobi, je pa na dolgi rok dokazano najbolj boleč strel v koleno. Domnevni samovžig “barakarskega naselja” pred elitnim hotelom Kempinski Palace v Portorožu je samo še en dokaz fake butičnosti in neobstoječega izvajanja turističnih strategij.
V bistvu so vsi domnevni vzroki požara v Portorožu, o katerih so se razpisali praktično vsi mediji, najbolj plastičen dokaz, da so glede slovenskega turizma eno besede, PR-ovske strategije, na katerih na prirejenih razpisih kontinuirano služijo politični in osebni frendi trenutno vladajočih, drugo pa realno stanje, ki v večini primerov nima nobene veze z deklarirano butičnostjo, trajnostnim razvojem in podobnimi floskulami odgovornih.
V tem prispevku se ne bomo dotikali nekaterih, ne tako redkih zasebnikov, podjetij, ki v Sloveniji dejansko izvajajo strategijo butičnosti in trajnostnega razvoja pri svojih storitvah, a vsebinsko, ne finančno ne morejo biti jedro strateškega razvoja obstoječih ključnih turističnih središč, ki jih morata zasnovati in urbanistično, infrastrukturno urejati lokalna skupnost in država.
Objekti ob plaži v Portorožu so bili že leta, desetletja pred požarom arhitekturna in vsebinska sramota lokalnega turizma. Slika: PU Koper
Kot je razbrati predvsem iz lokalnih medijev v Slovenski Istri in na podlagi številnih mnenj “poznavalcev” t. i. portoroške scene so lahko razlogi za omenjeni požar v osnovi trije (naj poudarimo, da uradnih podatkov pristojnih organov še ni, ker zaradi nevarnosti do danes še niso vstopili na “kraj zločina”): 1. dotrajanost objekta, električne napeljave, 2. malomarnost zaposlenih, 3. spori med lastniki, najemniki, lokalnimi “vplivneži” – beri kriminalno dejanje.
Vsi potencialni razlogi skupaj, ali pa vsak razlog posebej, v primeru Portoroža (pa tudi širše okolice) kažejo na nič kaj butično in trajnostno urejanje turizma, sploh pa ni niti sledu o kakšni lokalno-državni koordinaciji razvoja jedrnih turističnih destinacij, urbanističnih načrtov, podporne infrastrukture. Vse je neka stihija, divji zahod, kar očitno mnogim ustreza.
Portorož je bil verjetno najbolj butičen v časih Avstro-Ogrske, desetletja preden se ga je lotilo agresivno socialistično betonsko planiranje in vsespološno sindikaliziranje. V prvi polovici 19. stoletja so Portorož obiskovali avstroogrski oficirji. Zaradi zdravilnih podnebnih vplivov je bil konec 19. stoletja razglašen za uradni zdravilški kraj. Znameniti, arhitekturno neoklasicistični hotel Palace so začeli graditi menda nekje konec leta 19o8, odprt je bil pozno poleti 1910. To je bil hotel najvišje kategorije v širši regiji, po kakovosti in velikosti se je z njim lahko primerjal le Excelsior v Benetkah.
Hotel Palace in ureditev plaže v Portorožu v zlatih letih po odprtju hotela leta 1910. (Slika: historchotels.org)
Pa še v izdihljajih ranjke Jugoslavije (SFRJ) in v prvih letih samostojne Slovenije je bil Portorož ne glede na arhitekturne in druge razvojne zablode v primerjavi z današnjim trenutkom nekako bolj simpatičen, zabaven, predvsem pa poln vseh generacij.
Danes je nekakšna neposrečena, izumetničena fuzija butične, zdraviliške zasnove izpred več kot stotih let, podivjanega socialističnega planiranja, neposrečenega kopiranja italijanskih severnojadranskih turbo resortov, uvožene čevapovsko-burek-kebabvske kulinarike, balkansko-tajkunske nepremičninske neformalne upravljalske združbe in operativno, razvojno povsem invalidne naveze lokalne skupnosti in države.
Seveda je takšen produkt dolgoročno težko uspešno prodajati in prikrivati akutne pomakljivosti pri osnovnem “upravljanju” destinacije. Sploh, ker je regionalna in globalna konkurenca v mnogih primerih neprimerno bolje organizirana. Ne smemo pozabiti seveda številnih lokalnih prebivalcev, ki jim je zaradi vseh neurejenih stvari takšen turizem v breme, generira tudi mnogo upravičenega nezadovoljstva.
Omenjeni “samovžig” jedra našega turističnega “bisera” sredi vrhunca turistične sezone je še en alarm, ki bi moral strezniti lokalno skupnost in državo pri planiranju, načrtovanju turizma v praksi. Lahko bi bil nov začetek, nova priložnost. Seveda ne samo v Portorožu, a o tem kdaj drugič. Glede na prve odzive pa se verjetno ne bo zgodilo nič.
Turistični delavci v Portorožu upajo, da jim “Bahmut” (s strani Rusije popolnoma uničeno, zradirano mesto v vzhodni Ukrajini, op. p.) v centru mesta ne bo pretirano odganjal turistov, lastnik podrtije pa se ukvarja z zavarovalniškim zahtevkom in načrtovanjem novega betonskega monstruma, ki naj bi bil zgrajen že naslednje leto in bo verjetno nudil še več prostora za prodajo kitajske bižuterije, kebabov, pleskavic, morda izvajanje erotičnih masaž…. in podobnih butičnih proizvodov ter storitev.
Končajmo pa z znanstveno-fantastičnim navedkom iz vizije Slovenske turistične organizacije, ki dokazuje, v kako neverjetno vzporednem svetu živijo birokrati v vladi in v pristojnih institucijah za usmerjanje razvoja turizma (na lokalni in državni ravni se na dogodke, morebitne načrte za koordinirano, razvojno, sodobno naravnano sanacijo po znanih informacijah ni oglasil še nihče):
Sistematično načrtovanje, razvojne in promocijske aktivnosti, trajnostna in digitalna transformacija ter sodoben pristop k pozicioniranju Slovenije na globalnem turističnem zemljevidu so prizadevanja, s katerimi je STO še posebej v zadnjih letih povečala prepoznavnost in ugled dežele kot varne, avtentične, trajnosti zavezane butične destinacije, odgovorne do naravnega okolja, gostov, zaposlenih v turizmu, lokalnega prebivalstva ter ekonomskih subjektov.
Ker se ne morem premagati, da ne bi objavil kakšnega svojih umotvorov bom samo v toliko, da me tisti požar v Portorožu zanima, kakor klimatske naprave pri Inuitih. Ampak kot rečeno ne morem držati jezika za zobmi, oziroma me zasrbijo prsti pa je potrebno nekaj bolj ali manj posrečenih misli vreči na portal.
Znani izumitelj Florjančič iz Bleda, kjer so bili njegovi sorodniki znani hotelirji in je v življenju preživel nekaj časa v Monte Carlu in še kje. Kakor je pisal v svoji knjigi sta bila pred vojno Bled in Opatija ekskluzivni destinaciji znanih in neznanih bogatašev. Sploh jugoslovanski kralj je s svojo familijo rad obiskoval Bled.
Seveda se je potem jugoslovanski turizem spreobrnil v sindikalni in se je začelo graditi socialistične hotele. Saj konec koncev ni nič narobe, če si delovni človek zasluži počitnice na prej nedostopnih destinacijah. Množični turizem je v bivši jugi izpodrinil ekskluzivnega in nekoč mondena središča so postala socialistični raj za srednji razred. Razred zmagovalcev, ki si je za svoje revolucionarne zasluge lahko privoščil počitnice, recimo na Bledu ali v Opatiji in tudi Portorožu. Za nižji enakopravni delavski razred pa sindikalni domovi in prikolice v kampih. Seveda si je multimilijonar Stari brez fičnika v žepu prilastil nekdanje vile in užival kot bivši ključavničar udobje najbogatejših mogotcev. Parola: Da je sicer kradel, ampak je tudi dal, pa še vedno kroži med butlji. Dal že dal, kar je ostalo od gradenj raznih zaklonišč itd. Nekoliko sem zašel, pa vendar.
Vsepovsod sploh ob hrvaški obali so začeli nastajati socialistični kolosi, oziroma so naši pametnjakoviči začeli v većjih letoviških mestih oponašati Špance pri njihovih megagradnjah, kjer od morja vidiš okno sosednje stavbe ali pa še to ne..
Vendar so na srečo vseeno še ostali kraji, kjer je bilo počitnikovanje še dokaj pristno in domačini nepokvarjeni, oziroma pohlepni. Vendar množični turizem vse pokvari. Ob izviru slapa Savice, seveda leta nazaj sem si lahko natočil vode ob poti čez Komarčo. Vse naravne znamenitosti so bile na ogled vsem. Danes pa vsepovsod avtomatska vrata za čekiranje, oziroma dostop in do vznožja slapa vsaj trikrat plačaš vstopnino. Se razume, da vsak hoče zaslužiti, vendar pa se potem ne sme razmetavati sredstva, temveč za izboljšanje infrastrukure itd.
Seveda se vsak strokovnjak s tega področja sprašuje kako naprej ali ekskluzivni ali množični, eko turizem odnosno prodaja čiste narave, oziroma trženje neokrnjene narave brez glomaznih pošasti. Samo problem nastane, ker sploh tuji turisti hočejo doživeti adrenalinske “podvige. Seveda kanjoningi, razne zajle, kanuji in podobno privlači, vendar pa pretiravanje spet ni dobro. Kakorkoli Slovenija je premajhna za res množični turizem ima pa naravne danosti in s pametnim investiranjem brez prehudih posegov v naravo, in z zanimivim oglašanjem, bi znala postati še privlačnejša destinacija. Ne najdražji, niti ne “pašteta turizem”.
Konec koncev je pa najboljša reklama, prijazni ljudje, pravim prijazni, seveda pa ne sme zaiti v hlapčevstvo. In sorazmerno primerne cene, odvisno od kraja dopustovanja. Oziroma za vsak žep nekaj.
Odličen komentar ali kot bi rekli “bobu bob”!
@miro – vedno me pri vaših odličnih komentarjih nasmejite. Zakaj? Zato, ker imam občutek, da včasih ne verjamete lastnim besedam/mislim, ki jih napišete. Dokaz.
Levičarji nikoli niso hoteli VEDETI, nikoli niso hoteli NAREDITI – zato so levičarji z drugačnim razumevanjem sveta redke izjeme. Tudi zato prevladujejo družboslovci nad naravoslovci, ker je tam lažje filozofirati.
Seveda pa se strinjam z vsem kar ste napisali, a pri levičarjih gre približno tako: Pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven!
P. S. Danes sem se vrnil prej s kolesarjenja, ker sem resnično utrujen, pa še defibrilator imam ob srcu. Zdravnik mi je nekoč dejal, da me ne bo več zdravil, če se bom še naprej podil za mladimi dekleti na kolesu?
Jaz pa sem zagrozil zdravniku,da me mora drzati pri zivljenju,kajri namrerec,ziv sem njegov job security,kap po butalsko pomeni,da mu ziv osiguram delo!
Dzizs Krajst,tako kratek komentar pa ze toliko tipkovnih napak,sem glih iz cunj zlezu@
Rokovnjač, moj sin z družino, jutri prileti v San Dieg0 (so že v luftu). In potem bodo raziskovali Kalifornijo, Nevado in Utah. Morda te srečajoi!
“VEDETI, HOTETI, NAREDITI”, je pred časom povedal Goethe.
Imamo oviro že pri pri vem koraku, saj omenjeni NE VEDO, DA NE VEDO.
Za sistematično načrtovanje in udejanjanje obljubljenega so potrebne izkušnje uporabe sodobnih orodij upravljanja. Obstajajo leposlovni všečni spisi z obljubami, ki jih avtor omenja. Potreben pogoj so vsaj letni načrti, ki so razviti po organizacijskih nivojih od vlade, ministerstev navzdol, poroča se od spodaj navzgor, kar naši uradniki kadrirani iz političnih strank pač ne obvladujejo.
Zaključek. V slovenskih družbenih podsistemih je vsesplošno pomanjkanje znanja in izkušenj sodobnega upravljanja, tudi z neustreznim razmerjem iz izobraževalnega sistema med naravoslovjem in družboslovjem, 1:2.8. Politiko in medije obvladujete družboslovci, pretežno iz FDVja..
Ja, to je tako kot proizvodnja avtov. Eni znajo, eni pa ne. Delajo jih pa kljub temu eni in drugi.
Drži vodu, dok majstori odu ali pa po slovensko nategni, pobegni!
Ne dolgo nazaj sem pisal o tem našem ljubem turizmu in strategiji, pa se vmes pirkaže še en biser iztrošenega gradbeništva iz 70 let.
Konstrukcija je bila za tiste čase ”moderna”, ima še sestrski objekt, poleg nje, kateri je tudi za arhiv pokrajinskega muzeja.
Prenovljeni lokali so bili, pač prenovljeni po domače, brez , da je kdo koga vprašal, ali to zdrži, na sistem, tako elektrike, vode in same konstrukcije se je kar povprek obešalo in obešalo.
To z vidika kako je bil objekt ”varovan” . Vzrok, požara bo dolgotrajen ali se pa ne bo nikoli izvedelo…. prepustimo to službam!
Lastnik je primorski gradbeni mogotec g.Guberac, kateri ima v letovšnjem letu, kar nekaj smole, tudi s konkurenco…
Gospodovo vlaganje v objekt je bilo nično!! najemnike pa užemal in zelo užemal!!
Že v izjavi za javnost pove, da bo do naslednjega maja že vse nared….. le kako, morda preko ”svega” kot jankovič? morda 🙂
Preko vode do slobode kot tifusarji.
Zelo žalostna je sedanja podoba centra Portoroža, ampak , zgodilo se je tudi nekoč v Parizu Notre dame. Kar pa še bolj žalosti, da je 40 ljudi ostalo brez službe, najemniki brez največje košnje prihodkov.
Kot že večkrat povedano, kakšen turizem potrebujemo, imamo ničkoliko institucij za proučevanje, na koncu še pred vrati Turistico. Imamo kar nekaj svetovno znanih arhitektov…urbanistov…
Slovenci smo pač postali zelo egopohlepni balkansko naučeni, nategni pobegni 🙂
Iz vsakega projekta se dela ”zasebni projekt”, to so počeli velikokrat v sosednji Italiji, ko se je pa kaj porušilo, je pa šlo kar nekaj fantov za zapahe. Pri nas, na dopust.
Menim, da ta neljubi dogodek, pametno spodbudi razmislek, lokalne veljake, kaj želimo, kakšen turizem. Hotelirji lahko hvalisajo zasedenost sob v Portorožu, statistika so samo premetane številke na papirju, dejstvo pa je, da v začetku vrhunca turistične sezone, na promenadnem portoroškem obcestnem parkirišču najdete veliko prostora za parking. Pa ulico – gostince treba povprašati, oni povedo resnico!!
Potem imamo tu še Kanin, domačini bi želeli 60.mil € pa ?
Drgi moji Slovenci, menim, da je nastopil čas, da se stisne glave in začne zopet delat, razne skordežiranemesece in razne dražbe (beri aste) poslat v Ukrajino na omladinske humanitarne delovne akcije, da bodo tu dali mir! 🙂
Iz prejsnjih casov je ostal refleks, da vse delamo sami. Najbrz bo tudi pri nuklearki tako😂
Avtorju za članek čestitke! Vse je hudičevo res! Nesposobni vladni birokrati pišejo črtice. Nesposobni lažnjivo pokvarjeni vladi kaotična stanja, naravne nesreče in ” portoroški požig -pardon- nesreča zaradi ” dotrajane električne napeljave” pridejo še kako prav za odvračanje pozornosti! Ker : ooblast nima nič s tem, to je stvar lokalne skupnosti_ ki pa jo vodijo prijatelji prijateljev vladne gospode! Vse je res, kar pravi avtor! Zelena prihodnost v rdeči barvi in donosom za žepe voditeljev!!!
In vPortorožu bodo spet mastno služili gradbinci prijatelji Svobode in SD, zavarovalnice bodo mirno plačale odškodnino za ” nesrečni požar ( požig),in veste kaj: ta požig ( požar) bo prej izplačan kot ljudem iz lanskih in letošnjih ujm. Upate staviti?
Nekako ne morem mimo zanimive primerjave… pred mnogimi leti je v Kranjski Gori ob jezeru Jasna prav tako prišlo do “samovžiga” restavracije, ki je do tal pogorela. Po nekajletnem propadanju je prišla bil zgrajen nov objekt, kjer ima zdaj svojo restavracijo, kavarno, apartmaje in še kaj znani nekdanji politik, ki si je nagrabil premoženje v ŠOU, šel v politiko, kot vsi tajkuni tudi on član SD, in potem v gospodarstvo. Denarja mu ne manjka, kranjskogorski biser Jasna pa je postala pravi kič. No, tudi v tem primeru se močno dvomi, da je šlo za samovžig…
Ali tukaj govorimo o zeleni prihodnosti ali norčevanju iz nje? Bom dal primerjavo, da bom bolje razumljen. V gospodarstvu se načelno otepajo novih tehnologij dokler stare prinašajo dobiček. To vedo tudi politiki (katerikoli) – zato so njihove izjave o zeleni prihodnosti bolj filozofiranja, ker vedo koliko to stane, če v danem trenutku nimamo ustreznih tehnologij za njihovo uresničevanje. Seveda pa je problem drugje.
Gre za zmago tistih, ki jo želijo izsiliti in to so tisti na oblasti. Če dam primer.
Levičarji bodo slavili svojo zmago šele takrat ko pade kapitalizem in njegovo gospodarstvo in jih ne zanima ali bo ta zmaga prišla od zunaj ali pa bo najedala kapitalizem kar iz njegove notranjosti. Cinizem brez primere pa je zame ta, da sme zmagati točno določena stran. Govoriti recimo o nuklearki je zato prepovedano?
Zeleno prihodnost bomo zagotovo dočakali, a ne še jutri.
p. s. Peter Klepec – seveda se strinjam, da je lepo, če se med nami vikamo in ne tikamo, a moja misel/teza/hipoteza je bila usmerjena drugam. Psihologija pravi, da bolj ko se tikamo manj se kontroliramo in večje neumnosti smo/so pripravljeni pisati tisti, ki notorično žalijo, želijo uveljaviti svoj prav, pa če so vsi proti njemu itn.
Primer z ameriškimi mediji je prelep dokaz kako se sprenevedajo levi mediji pri njih in pri nas nič manj. Vsi po vrsti se sedaj izgovarjajo, da niso misli tako resno obtoževati Trumpa, a v isti sapi niso zmogli napisati recimo o tem, da je šlo za atentat/umor, ampak so pisali o nekakšnem pokanju kot na kakšni veselici.
Še nikoli mediji, predvsem levi niso tako brutalno obračunavali z volivci s svojimi sugestijami. Svoj lonček dodajo še leva sodišča, konča pa se s strelnim orožjem. Levi mediji so šli preprosto predaleč. To dokazujejo novinarji, ki se samo-cenzurirajo, blokirajo komentarje, itn. – vse z namenom, da bi bila t. i. svoboda govora le delno uresničena. V takšen svet smo zapadli predvsem zaradi t. i. digitalne dobe in modernih medijev, ki jim ni nič več sveto.
Že od nekdaj je veljalo, da se na forumih tika!
Ne, nikoli. Res pa je, da je na forumih mnogo ljudi, ki tudi sicer vsepovprek tikajo.
Zame je to relikt iz polpreteklega rezima, kjer je veljalo vikanje za znak burzoazne dekadence.
O, pa je. Delež tistih, ki tikajo “vsepovprek”, je na internetu mnogo večji kot sicer. Razlog je pa v tem, da se na internetu ne pogovarjamo z osebami, ampak z njihovimi mnenji.
V jugokomunizmu vikanje nikoli ni bilo znak buržoazne dekadence. Vikalo se je starejše ali nepoznane ljudi. Morda je bil znak buržoazne dekadence onikanje. Kot otroci smo stare starše onikali.
Pravzaprav te pa takoj začnejo tikati “južni bratje”, če se malo “zapnejo” s sogovornikom, čeprav so ga pred tem vikali.
“In ne boste verjela, jaz obvladam slovenščino” je nekoč v parlamentu neki poslanki zabrusila migrantska maskota Nataša Sukič. Obvlada jo vključno z nepopolnim vikanjem, hehe.
Se mi zdi, da take stare fotografije Portoroža še nisem videl, kot je zgornja črno-bela. Torej je bil včasih Portorož lep. Danes je Portobeton. Ni privlačen kraj!
Od hotela (danes Kempinski) pa do morja ni nič pozidanega! Lepa stavba v vsem sijaju!
Ce bi bila danes tam se vedno Avstrija ali Italija, bi dnevni turisti najbrz morali placevati vstopnino.
Turizem je bil vcasih za elito, sedaj je pa za maso. In masa se pritozuje, da je bilo vcasih lepse😂