Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Avtor: | 6. julija, 2024

Nekoč je bil turizem nekaj lepega. To so bili časi, ko je bil turist še človek, ne pa številka na barviti plastični zapestnici, ki jo dobijo udeleženci križarjenj, da jih vodiči lažje identificirajo, ko se za nekaj ur izkrcajo iz orjaških ladij, si na hitro ogledajo obalna ali priobalna mesta, poslikajo in posnemejo vse, kar se jim zdi zanimivo, potem pa jih kot ovce naženejo nazaj na križarko in odplujejo dalje. Še večje horde se pripeljejo z avtomobili, nekaj manj jih prileti z letali. Vsako leto se iz severnih in zahodnih delov Evrope zapodi proti Sredozemlju na milijone ljudi. Samo v času epidemije novega koronavirusa (2020-2022) se je masovni turizem umiril, ceste so bile spet normalno prevozne, letališča prijetno prazna in na mediteranskih plažah ni zmanjkalo pristora za vse brisače. Samo dve, morda tri poletne sezone približnega miru, potem pa spet norišnica.

Ne ge se čuditi, da je marsikje ljudem prekipelo. Imajo dovolj. Vedno več je sredozemskih mest, kjer zaradi masovnega turizma domačini ne morejo več normalno živeti niti dihati v neznosnih razmerah, ko so turisti kot roj kobilic. V Benetkah so zato letos uvedli vstopnino za enodnevne obiskovalce, omejitve uvajajo tudi v Dubrovniku, kjer je bila lani poleti na Stradunu hujša gneča kot na tribunah nogometnih stadionov.

Nekoč je bil turizem …

Ampak predstavljajte si, kako je bilo nekoč drugače. Kako zelo drugače je bilo na začetku 20. stoletja v krajih, ki jih tudi letošnje poletje oblegajo turisti od blizu in daleč; samo sredozemske države od Španije na zahodu do Grčije in Cipra na vzhodu, pa seveda tudi Turčija, kjer se poletne sezona raztegne vse do druge polovice novemebra, bodo letos gostile desetine milijonov turistov. Takšne enormne številke so bile nekoč enostavno nepredstavljive. Resda so se že v 19. stoletju Evropejci iz hladnejših krajev že zaradi zdravja za nekaj časa umikali v Italijo, Grčijo in druge sredozemske dežele. Lord Byron se je klatil tudi po Albaniji in se pustil navdihovati za svoje pesmi.

Toda obdobje romantike je že dolgo preteklost in današnji realizem je krut: sredozemske plaže so vsako leto manjše, na njih zmanjkuje prostora za vse brisače. Odkar južne, severoafriške in bližnjevzhodne obale samevajo zaradi politično negotovih razmer in vojaških konfikov, se je množični turizem skoncentriral na severni del, zato na plažah od Španije na zahodu do Turčije na vzhodu mrgoli ljudi, ki jih niso odgnale niti vedno višje cene, slabe transportne povezave ali celo administrativne omejitve, s katerimi so po koncu kovidne pandemije napadli potrošnike, željne počitnic in potovanj. Če ne bo kmalu spet prišlo do novega pretresa, ki bo “resetiral” turizem, bo ta dejansko dosegel kritčno točko, ko bo za vse, ki nismo milijonarji, da bi si privoščili eksotične počitnice za 50.000 ali 100.000 evrov, pravzaprav bolje ostati doma, kot pa se prerivati z milijoni drugih dopustnikov, hoditi eden po drugem na plaži ali se boriti za edino prosto parkirno mesto.

Proletarci in naše morje

Slovencem odreči poletne počitnice na “njihovem” Jadranu je približno tako nemogoč projekt, kot Janšo prepričati, naj preneha čivkati na bivšem twitterju. Kajti Jadransko morje je del slovenske kolektivne zavesti, kamor se je zasidralo v desetletjih, ko je bilo “naše” od Ankarana do Ulcinja. To so bili zlati časi sindikalnega turizma, prikolic in počitniških domov, natikačev Borovo, ražnjičev,  džuveć riža in špricerjev, pa nepozabnih terasa bendov in nepogrešljivo prepotenih natakarjev v črnih hlačah in belih srajicah.

Jadran je bil obljubljena dežela za domači delavski razred, ki je tako prvič v zgodovini prišel do nekaj dni počitnic in videl morje v živo. Večina ni znala niti plavati. Pogled na modrino morja se je tako zasidral v spominu otrok, da bodo še desetletja kasneje svojim vnukom pripovedovali, kako je bilo, ko so se v razmajanem, nabito polnem in pregretem avtobusu zapeljali čez Črni kal, odkoder se je odprl pogled na Tržaški zaliv. Morje! Morje je v nedemokratični Jugoslaviji vedno simboliziralo svobodo, odprtost in upanje. Zato je tistih nekaj dni počitnic pustilo tako pomemben pečat na cele generacije.

Leta, desetletja kasneje, ko od nekdanjega socialističnega turizma ni ostalo več prav dosti, se Hrvaška, kamor tradicionalno še vedno odhaja največ Slovencev, ker si drugačnega dopusta kot na “njihovem” Jadranu enostavno ne predstavljajo, spreminja v sinonim “fake luxury” turizma, zlaganega luksuza, ki temelji na precenjeni gostinski in siceršnji ponudbi. Hrvaški “fake luxury” predstavlja nekaj gurmanskih restavracij v Dubrovniku ali na Hvaru, kjer večerja za štiričlansko družino hitro preseže tisočaka, še vedno pa prevladuje neskončno število zasebnih apartmajev in sob, v katerih so inventar, sploh pa jogije nazadnje zamenjali pred razpadom Jugoslavije. Kajti na koncu je še vedno izjemno pomembno, da človek tudi na dopustu spi vsaj približno tako dobro kot v domači postelji, počitnice pa preživi nekje, kjer nima občutka, da je edina ponudba morje. Pa še morje se zaradi različnih razlogov, tudi podnebnih, naglo spreminja in Jadran se ne niti po modrini niti po čistoči ne more primerjati z Jonskim, če ostanemo v neposredni bližini.

Toda tudi Grčijo bodo v nekaj letih odkrili vsi, ki so doslej mislili, da se Jadransko morje konča v Črni gori. In potem bo na mediteranskih plažah nekega dne res zmanjkalo pristora za vse brisače.

30 komentarjev

  1. Naveličan

    Ne bo prišel. To bo preprečila ekonomija v svoji najbolj basic različici…ko bo povpraševanje preveliko, se bodo pač cene dvigovale dokler se ravnovesje zopet ne vzpostavi. In če to ne bilo dovolj, je tu še vreme. Če bo šlo tako naprej, se bodo brisače selile na obale visokogorskih jezer, ker tule je res prevroče….

  2. Vili

    Portal Plus je bil do nedavnega – vsaj za mene brez cenzure, zdaj že nekaj časa ni več tako. Kvečjemo se lahko pretihotapim v komentiranje. Sklepam, da je redakcija v zadregi – ko zmanjka gradiva se spravi nad Janševo twittanje, kar je velika degradacija, ki niža verodostojnost avtorjev in nivo obravnave. Čakam na zeleno luč za objave.

    Najbrž gre za pridobivanje rejtinga pri levici. Kot da smo “drugorazredni” državljani levici in levičarjem kaj dolžni.

    Dajmo odpreti razpravo o LGBT nasilju nad otroki in Jankovićevo prepovedi opozicijskih razprav v mestem svetu MOL- o kanalu C0 in LGBT terorizmu v šolah nad slovenskimi otroki.

    Ampak dvomim, da bo to šlo skozi !

    • Vili

      To je problem, pravi problem, ne brisače na plaži !

      »V prostorih v lasti MOL se lahko pod Jankovićem lahko dogaja vse od sadomazohističnih spolnih iger do vtikanja rastlin v ženski spolni organ in transvestitov, ne sme pa biti predstavitve navodil, kako naj mame in očetje zavarujejo svoje otroke pred ideologijo LGBTQIA+.«

    • kf

      Ne gre to. Če je družina odvisna…

  3. Peter klepec

    V turisticni praksi je veliko inercije. Ljudje pocno stvari, ki so jih vedno poceli, pa vec n vedo zakaj.
    Nekoc so sli ljudje ba morje plavat (zaradi osvezitve) in se soncit (zaradi barve).
    In se vedno hodijo na morje. Le, da se se komaj kdo sonci ali plava. V campu je nekaj tisoc ljudi, v vodi jih je pa nekaj deset. Vecina jih sedi pred prikolico, nekaj bere ali pije pijaco, na soncu se zgejo redki. Zvecer so restavracije precej prazne (recimo Istra). Ravno tako po inerciji se razantno povecujejo kapacitete apartmentov (APP po novem) – prostor za spanje, ne za bivanje.
    Pod crto je tak dopust po kvaliteti precej slabsi od doma, ce odstejem pogled na morje in mediteranski zrak.
    Ampak vsako gibanje iz inercije se scasoma ustavi. Moja teza je, da bodo ljudje pogruntali, da je brez smisla kar pocnejo.

  4. Brane

    Ne razmem zakaj tak negativno nastrojen članek, kot da je vse slabo v turizmu. Vsak si pač sam izbere tisto kar mu paše, blizu ali daleč, poceni ali pa drago, v gneči ali čisto na samem. Hrvaška obala in otoki imajo še zmeraj lepe kotičke za malo denarja, kjer se ti ni treba ukvarjati z nobenim, samo uživaš v naravi in v kakšnih sicer redkih dobrih restavracijah.

  5. deni

    Na srečo ali smolo je Jadranska obala povprečnemu Slovencu pred nosom. Čisto v redu prispevek, tisto o JJ me prav nič ne zanima.

    Turizem kot tak se je razvil z obdobjem avtomobilizma. Oziroma s prometom na kolesih, kočije in podobna prometna sredstva, vendar samo za bogate. Nato kolesa za krajše izlete in končno vlak, ki je strukturo turistov dodobra spremenil. Avto pa je ustvaril dodatno vrednost. Po avtomobilih pa poceni prevozi z letali po celem svetu. Prej si lahko na neki eksotični destinaciji, kakor s kopnimi prometnimi sredstvi na severu Evrope. Globalizacija ne pozna meja in to je realna slika dandanšnjega sveta.

    Še pred II. sv. vojno je 80% slovenskega prebivalstva sestavljalo kmečka populacija. Sramota je bilo počivati popoldne v senci najbližje lipe in to na božji dan, ko si je še bog privoščil počitek. Starejši so se raje poskrili po čumnatah, edino otroci so si privoščili nekaj sproščenosti, saj jih med tednom niso “šparali”. Seveda po vseh obveznostih v štali in pri paši. Starejši izmučeni pa niso smeli posedati pred hišami, ker naj ne bili več koristni in kot taki samo breme in v sramoto.

    Po vojni se je pri nas z industrializacijo razpasel sindikalni turizem. Prej kmetje so v mestih spoznali, da samo delo in delo človeka izmuči in nima ničesar od življenja ter je potrebno tudi malo raztegniti ude. Tako, da je do 90. let veljalo pretegovanje žensk in otrok na sončnih plažah, možakarji pa so se na senčnih terasah hladili ob pivu, vinu ali travarici. Zvečer pa terasa bendi z zguljenimi popevčicami vabili na ples.

    Seveda zahodnjaki z limuzinami in prikolicami in vsem udobjem, Poljaki in Čehi z ropotuljami od pičipokijev ali škod in trabantov. Mi Slovenci pa s fički, nekoliko bogatejši pa s stoenkami.

    Bivši Jugo turistični strokovnjaki, ampak tukaj nisem cinik, so si zamislili tržno nišo, nudizem. Krščanske sredozemske države kot Španija, Italija, Grčija si tega ništrca niso mogle privoščiti, sploh dokler je v Španiji kraljeval Franco in atentati ETE v nekaterih središčih. Bivša Juga je kar hitro postala priljubljena destinacija zdrgnjenih bivših sovražnikov Nemcev in Italijanov. Poceni hrana in pijača, pa še to so “sovragi” privlekli s seboj.

    “Sindikalisti” smo bili več ali manj nebodigatreba turisti, ki nismo puščali prav dosti, pozneje hrvaškemu turizmu. Sploh v kampih smo imeli drugo razredno ponudbo, ko so se Dojčerji šopirili z vsemi ugodnostmi. Natakarji, oz, kelnarji pa osorni in strupeni kot ose. Toplo pivo in hladna jedila, no ne povsod, pa vendar.

    Pogumnejši smo še med vojno s trajekti obiskovali južne dalmatinske otoke in smo hrvaški turizem več ali manj vzdrževali Slovenci, Čehi in nekaj Nemcev. Ni potrebno veliko domišljije, da je bila uživancija. Prvič, zelo poceni in drugič brez “gužve”. Seveda se je zdaj situacija popolnoma spremenila. Velja tržni razlog Ponudbe in povpraševanja.

    Kar se pa tiče križarjenj, če nimaš ravno veliko denarja ni neki presežek. Ena flaša viskija v free shopu in dobropis je prav hitro izpraznjen. Napolniš križarko, motiviraš popotnike s kičastimi predstavami in podobnimi zadevami v stilu Las Vegasa.

    Medtem pa se posadka, sploh tista nižje dispocizionirana ukvarja z nadležnimi tipi, ki želijo za majhen denar največje ugodnosti. Sploh Američani so znani za razliko od Evropejcev, da izkoristijo vsako napako, pa četudi jo sami zakuhajo, prevaliti na ladijsko družbo. Namesto, da bi uživali, še na potovanju razmišljajo, kako si pridobiti vse ugodnosti iz naslova ponudbe. Takšen način razmišljanja, seveda ne vsi. Poznam veliko zgodb zoprnih zavaljenih Američanov, sploh Američank, ki se ne se ne morejo spravit niti v sekret. In na vse možne načine reklamirajo, ker ima kupec vedno prav, no ja.

    Kakorkoli, globalizacija, oziroma sorazmerno poceni letalski prevozi so poskrbeli, da turisti množično krožijo po svetu sem ter tja. Edino pandemija je nekoliko ustavila te vrste promet, vendar zopet deluje kot včasih. Takšen čas je pač in se ga ne da zavrteti nazaj, če ne bo kakšne svetovne katastrofe. Novi časi, novi ljudje, ki ne vidijo smisla življenja samo v delu, temveč tudi sprostitvi na takšen ali drugačen način. Že tako je najbolj razširjena sodobna bolezen po svetu, izgorelost in posledično depresija, ki sploh ni tako nedolžna zadeva.

  6. Miki

    Lahko čivka neumnosti Golob, ne sme pa Janša???

    • P.Kos

      Da, tako meni g.Steinbuch. Očitno ga sanja še podnevi; Janšo namreč.
      Bolj se mi to vse skupaj bere kot purgersko oz. meščansko omalovaževanje počitnikovanja ob Jadranu (kaj šele kje dlje) tistih, ki se jim/nam na “Borovo” natikačih drži makadamski prah.

      p.s.: Poznam pripetljaj, ko je v Grčiji direktor dopustoval v istem hotelu s štirimi zvezdicami kot njegov nižji zaposleni z družino… Vam bom pustil malo domišljije kaj se je potem dogajalo v Grčiji in doma v podjetju.

      • uroš gabrijelčič

        My guess: direktor je prekinil svoj dopust na tej lokaciji, nič hudega sluteči uslužbenec pa službo. Če se je to zgodilo to slednje, ni logično, ne prav!

        • P.Kos

          Zamenjal hotel, celo za nižjo kategorijo. Delavec pa je bil več let pod prikritim šikaniranjem (nikoli ni bil sprejet predlog za napredovanje, prošnje za izobraževanje ob delu zavrnjene) tako da ja, imate prav, zamenjal je službo.

          p.s.: zanima me pa, kako bo g.Stainbuch preprečil “prašnemu” Slovencu, ki ga ne želi srečati ob svojem ležalniku, da bi dopustoval npr. v Grčiji, Mljetu ali celo Mehiki?
          Če lahko odgovorim, najverjetneje tako, da bo podprl Golobov fašizem z imenom Gibanje svoboda. To je “prava” pot za nižanje standarda raje in dvig elitizma naših, pa čeprav so shodili v Borovo natikačih.

    • FATHERLANDER

      Štajnbuhu so se Hrvati očitno neki zamerili….in Janša tudi

  7. Alenka

    Morda pa je razkošno biti doma, iti na kavo ven, iti na kosilo ven, narediti enodnevni izlet.Skratka uživati mir. Praženje na soncu ni več in , in prenašanje brisač v vročini s plaže v sobo. Hvala ne.

  8. DRAGO

    Spoštovani g. Steinbuch, ali bi nam bralcem lahko ob priložnosti razložili, kaj je narobe s tvitanjem JJ. Sam ne vidim v tem nič slabega, prav nasprotno. Še zlasti ob dejstvu, da so prvaku SDS kot tudi večini desnih politikov in komentatorjev državni in najbolj vplivni mediji nedostopni. Vam bom hvaležen za pojasnilo.

    • tohuvabohu

      Steinbruch tega ne razume. Njemu so glavni mediji dostopni ves čas. Le kako mu to uspeva?

      Btw. Steinbruch, ali si kaj ponosen na sodelovanje s Cirmanom pri Odlazkovem Reporterju?

      • Rokovnjac

        Steinbruch tega ne razume. Njemu so glavni mediji dostopni ves čas. Le kako mu to uspeva?

        Dobro vrasanje?Jest bi reku ,vprasanje tedna?Morda zato,ker zelo vejetno tece njemu po zilah vsaj malo ali pa veliko judovske krvi!

    • jaz

      @Drago, res je. Ne mine zapis “naprednih sil” v Sloveniji, da se ne bi še malce zaustavili pred Janševo hišo in se malo podelali pred njo. V dialektično političnem smislu se lahko reče, da utrjujejo podobo Janše kot fašista, da ne bi slučajno biciklistični učinki oživljene žametne revolucije zbledeli. …čeprav so le oni prav zares fašisti. Najbolj vestni v kakanju pred Janševo hišo so na rtv pri Maarcelovih in pri Gobčevih. Tviter je pravi blagoslov za tiste ki jim naši lastniki…lastniki nas državljanov..onemogočajo pošteno in demokratično politično tekmo.
      Kakšna zatemnitev duha na slovenskem!! Kakšna prevara slovenskega naroda !!
      Lopovi so “pošternjaki” in poštenjaki “lopovi”.

      • amelie

        jaz … napisano je resnica … točno tako je.
        Kakšne mojstre sprenevedanja imamo pri nas???
        Kje so časi, ko je resnica imela “višji” pomen tudi v medijih??

  9. Rokc

    Hrvaška bo šla v višji cenovni rang turizma in za slovenske ‘paštetarje’ bo kmalu postala nedostopna.
    No, kot avtor pravi, Slovencem bo takrat še vedno ostalo kristalno čisto Jonsko morje. Če si bodo pripravljeni vzeti čas in organizirati čarterski let iz Ljubljane ali Trsta. Nekateri mimo cijazenja z avtom na Krk pač ne vidijo …

  10. miro

    Tekmovanje. Potovanja so “in”, saj se je potrebno hvaliti, kje si bil na počitnicah.

    “Tako živimo vse svoje življenje. Z množično psihološko manipulacijo so naši možgani izkrivljeni v čudne in nenaravne oblike, da bi zagotovili, da bomo mislili, govorili, delali, delali, trošili in volili tako, kot sicer nikoli ne bi, vse zato, da bi se kolesa te čudne in nenaravne distopije vrtela. Če močni ne bi nadzorovali prevladujočih pripovedi te civilizacije, bi živeli v povsem drugačnem svetu, kot živimo danes.

    Ta civilizacija je globoko nenaravna. V njej ni ničesar naravnega. Tako, kot stvari so. Način, kako živimo. Če bi bil to naraven in zdrav način obstoja človeške družbe, ne bi potrebovala gore propagandnih spinov, da bi se ohranila.”

    Caitlin Johnstone

    • uroš gabrijelčič

      Hm, kam uvrstiti nas, ki smo še naravni. V bistvu svojega življenja, kljub spinom, s katerimi nas bombardirajo. Mar ni to nekaj, na kar se lahko opremo? In se s somišljeniki obrnemo v drugo smer. Prepričan sem, da večina svetovnega prebivalstva ne mara lbtg+ ideologije. Tuja ji je, a je res, da ta amorfna večina ničesar ne ukrene. A bi lahko, s primernim voditeljem, s karizmatično osebo, ki bi jih povedla za seboj. Nič ni narobe z močnimi pametnimi voditelji, na primer z Elonom Muskom, ki ima sredstva in pamet, da odpre novo poglavje; ne bo lahko, nikoli ni bilo, a se da, kot se je dalo že nič koliko krat v preteklosti. Sicer pa, kaj pa je alternativa? Defetizem? Si to želimo za vnuke? In če nas (jih) bodo nekoč vprašali, kje ste bili v odločilnem trenutku, predniki moji? Kaj jim bomo (bodo) odgovorili?

  11. Halobp

    Spoštovani,

    v demokratičnem svetu je tudi lepo brati o kislih kumaricah, tokrat času primerno.
    Kar se pa turizma omenja, seveda za vse ne bo nikoli prav.
    Križarke, da najprej jih vabimo, nato odslavljamo, ker ? Struktura takih gostov je znana, niso veliki potrošniki, oziroma jih pomorske družbe dobro ožamejo že na krovu ladje, kjer jim zelo bogato prodajajo izlete. Tisti kateri obiščejo samo mesto pristanka, pač pustijo vsaj tistih min 10 € v kraju x cca 2000 = 20.000 € samo od kavic in razglednic (to je samo približna primerjava) potem je tu še pristaniška pristojbina in ves dodatni servis za plovilo, skratka vsaka taka potniška križarka pusti v kraju cca 100.000 € , v Koper jih bo letos do konca priplulo kar nekaj …. če pa jih ne bi bilo, pač teh par mil.€ ne bi bilo, vse je ena sama matematika.
    Turizem v Benetkah, lepo vas prosim, če le malo kdo sledi koliko reklame po vseh turističnih sejmih so tej beneški trgovci ponujali vabli in še vedno to počno! (sledi u jebenti, zdej jih je pa že preveč)
    Za Italijane je znan pregovor ruba poco, pero sempre (krade malo,ampak skozi!!)
    Sami Benečani bi se raje bolj ukvarjali s tem, da so jim pol Benetk pokupili že Kitajci, tako kot, nekoč center Londona Rusi 🙂

    Turizem- počitnice so pa za normalnega človeka telesna obveza, telo rabi počitek, vsaj enkrat na leto po nekaj dni….

    Največji nateguni turizma v Evropi so sosedje Hrvati, cene so navili v nedogled, kar se jim bo hitro vrnilo, najboljša šola so jim Španci pa Grki, kateri so te kontraudarce že v preteklosti občutili, in se borijo na vse načine, počasi jim uspava…. počasi!

    Naš turizem, je pa v velikem zatonu!!!!! ker nimamo ,nimamo, nimamo nobene 20 letne strategije razvoja oziroma vizije.
    Imamo STO, katera ima kar nekaj milijonov operativnega denarja za promocijo Slovenije, kako je porabljen raje ne bi!
    Na slovenski obali se od 70 let ni sezidal noben nov hotel (razen nekaj starih obnovljenih počitniških domov)
    Tri družinski manjši hoteli in to je to.
    Sobodajalstvo se krči, ker se družine lastnikov privatnih hiš širijo.
    Izračun teh dveh stavkov je, da je v občini Piran manjko 9000 postelj.
    Na glavni portoroško lucijski tako imenovani kebab aveniji se pač v teh mesecih dogajajo hauba party , nasproti 5 zvezdičnega hotela.
    In zopet smo tam, danes ni več nekih načrtov , koliko kebabov, koliko bencinskih pa koliko pekarn….. danes ala zokibalkan, ko stigne stigne, po ključu nategni pobegni!

    Ena od obalnih žalostink, je pa da nam Hrvati vozijo Korejske turiste na ogled našega bisera ,Pirana (na leto jih obišče do 11000)
    in Piran nima nič od tega
    Zopet matematika je čisto enostavna, uvede se vstopnina za Piran 5€, gost dobi bone, enega za javno stranišče, enega pa za pijačo, v piranskih lokalih, tako Piran pridobi dodano vrednost. tako pa hrvaška agencija izkrca te turiste jih nagonijo kot ovce na piranski turn poslikajo, pa čimprej nazaj do avtobusa na kosilo v Umag …..
    Turizem smo ljudje, za letovšnjo sezono so piranski svetniki pa le dosegli ”napredek”razvoja visokega turizma in uvedli globe za zgodnje jutranje postavljalce brisač, katere bodo nadzorovali tudi z droni 🙂 🙂
    Če imate hišnega ljubljenčka, ne hodite brez steklenice vode, ker vas bodo oglobili….
    To je strategija slovenskega turizma … žal

    Kar se pa avtorja tiče, ko omenja Janeza Janšo, mu s tem samo dviguje ugled in lepo vas prosim, ne skakajte takoj v ekstremni bran, popolnoma nič slabega misleč. Berite v dobrem!
    Če ste razumeli moje pisanje o turizmu, potem ste tudi dojeli, da je vsekakor turizem povezan s politiko .

    Želim Vam lepo nedeljo, pa se beremo 😉

  12. Andrej Babnik

    Res je neverjetna,izobraženega človeka nevredna,nerazumljiva obsedenost tega avtorja.

  13. uroš gabrijelčič

    Očitno je tudi za Portal plus napočil poletni čas kislih kumaric, kajti današnja tema je povsem za lase privlečena. Aktualna je le toliko, da je pač poletje. Škoda, ker je pomembnih tem na domačem in tujem političnem parketu več kot dovolj. Ob tem se avtor očitno ne zaveda, da gre tudi komentatorjem tega portala na živce z večnim omenjanjem Janeza Janše. Primerjava sploh ni na mestu, se pa kaže, kar že dolgo vemo, da je predsednik SDS njegova ceterum censeo …, ki jo sicer pripisujejo članu rimskega senata Catu. Marsikdaj se strinjam z g. Steinbuchom, vendar ne bom zamudil nobene priložnosti, da izrazim nasprotovanje takšnemu zlorabljanju imena JJ. Pa naj bo to moj ceterum censeo!

    • Benjamin Jagodic

      Se strinjam z komentarjem. Avtor članka ni zmogel brez vmešavanja politike.

      • Saša

        Zakaj politika tudi ob in v tem prispevku? Slovenci šinfamo hrvaški turizem pa kljub temu ob prvih toplih dneh “letimo” na hrvasko obalo! Dvolicnost pa takšna!

    • Peter Jenko

      Turizem je res postal bistvo življenja. Celo leto čakaš na tiste mesece, ko potem greš z letalom v poceni Grčijo ali Turčijo, pa potem deliš fotke ali selfije na družbenem omrežju, da prikažeš, kako si poceni ali drago užival na dopustu in iščeš prizore, ki bi bili lahko viralni.
      Mor mani mor fani.

      • uroš gabrijelčič

        Morda res, a se vprašam, čigavega življenja. Najbrž dovolj velike večine, da je to lahko tema tega pogovora. Tema sicer ni slaba, pristop pa je. Sam predlagam neko drugo temo, ki tudi sodi v poletni čas, tudi na plažo. Recimo knjiga, človekova najboljša prijateljica. Kaj, ko bi kakšno rekli o tem, kakšne knjige beremo poleti in kakšne tudi sicer v življenju. Da vidimo, kje smo duhovno, čeprav se zavedam, da branje knjig ni edino merilo. A je pokazatelj, vsaj v primeru, ko gre za ljudi, ki preberejo vsaj eno knjigo na leto.

    • P.Kos

      Pa še kako res!

      • ToSMJEst

        Ne verjamem zapisanemu. Včeraj sem se vozil ob severni obali otoka Naxos. Nikjer žive duše. Pred nekaj leti smo objadrali Korčulo. Tudi zelo prazna obala. Prostora je še neskončno.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Sovražni govor Simona Gregorčiča

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Kako to, da Simona Gregorčiča, nesramnega pesnika, že nismo vrgli iz šolskih čitank, ga prepovedali, deci zabranili, da se ga uči na pamet (kot smo se Soči učili še v petdesetih in šestdesetih). Pa Gregorčičevo ulico, kjerkoli že je, v Ljubljani je na njej, o groza vseh groz!, celo sedež vlade in prvega ministra, pa en del predsedniške palače tudi meji na to ulico, bi preimenovali v Ulico borcev proti sovražnemu govoru, odstranili bi njegove spomenike in tako naprej.

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Vojna z zdravniki, o kateri nas je obvestil že nekdanji minister za zdravje Bešič, se z nezmanjšano močjo nadaljuje že več kot eno leto. Zapirajo nas v še bolj tog birokratski sistem, iz katerega nam ne pustijo v svojem zasebnem času delati niti tam, kjer bi si želeli. Takorekoč zaprli so nas v poslovni zapor in nam nadzirajo prosti čas. Temu se reče svoboda po Robertu Golobu. Odvzeli so nam svobodo odločanja o tem, kje bomo lahko delali po 22 letih izobraževanja in še dodatnih štirih letih specializacije. Ker so tako inovativni, naj jih spomnim, da so nekoč zdravnike v socialističnem zdravstvu premeščali z odločbami. Morda pa nas to še čaka?

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Prepričanje, da je (slovenska) politika umazana, nevredna poštenega dela, je pripeljalo tudi do tega, da najbolj propulzivni in uspešni posamezniki, ki bi lahko naredili sijajno politično kariero, nočejo niti slišati o tem, da bi vstopili v politiko. Če temu prištejemo negativno selekcijo, s katero se srečujemo v zadnjih tridesetih letih vsaj tako akutno kot v času socializma, potem je jasno, da smo si skopali globoko jamo, iz katere ne bo enostavno zlesti. Vprašanje, če sploh kdaj.

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

S predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti ministrica omogoča, da bodo najboljši kadri odšli v zasebni sektor, ki praviloma dela manj zahtevne posege. Tja bi lahko brez problema hodili mlajši zdravniki. Namesto tega pa ministrica motivira najboljše zdravnike, da bi odhajali iz javnega zdravstva v zasebno in tam delali praviloma manj zahtevne storitve za veliko boljše plačilo. Ta popolnoma zgrešen ukrep je jasen tudi tistim, ki nimajo visoke izobrazbe, le ministrici, ki ima doktorat znanosti, to ni jasno. Ali bosta ostala razvoj in znanje v javnem sektorju, ali pa boste tudi njiju prisilili, da se preselita v zasebni sektor?

Dražgoše in bitka pri Termopilah

Dražgoše in bitka pri Termopilah

V prvem mesecu novega leta se že leta in leta ponavlja en in isti simptom, kot da bi šlo za nekakšen letni cikel, ki se manifestira januarja in ki spominja na kačo, ki žre svoj lastni rep. Dražgoše so svojevrsten indikator nenormalnosti slovenskega družbenega mainstreama, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja že precej utrudil od partijske mitologije in se je bil sposoben celo norčevati iz komunizma in borčevskih proslav. Danes se zdi nepredstavljivo, da so imele pred osamosvojitvijo Dražgoše povsem drugačen pomen kot danes, med slavnostmi govorci leta 1989, denimo, se glede na arhivsko dostopne podatke ni pojavil niti Janez Stanovnik ali Miran Potrč, kaj šele Milan Kučan. Pravzaprav mediji takrat niso poročali, da bi se dogodka udeležil kdo iz slovenskega vrha.

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Za vladajočo garnituro in njene prisklednike je moteč vsak drugačen in neodvisen glas, vsako preverjanje dejstev, ki po pravilu pokaže, da je skoraj vsaka izjava laž, če pa že ni laž, je pa tako prirejena resnica, da ustreza “našim” potrebam in pokrije “naše” lumparije. Ker so glavni mediji v rokah levega in ultralevega političnega pola, družbena omrežja pa so poskušali utišati s spletno policijo, spletnimi cenzorji, spletnimi ovaduhi in ovaduhinjami. Tu je še vrsta zgrešenih investicij, metanje denarja z lopato skozi okno je vsak dan bolj odkrito, a brez kakršnih koli sankcij. In bolj ko kradejo, bolj so nedotakljivi. In bolj ko lažejo, bolj jim verjame velik del volivcev in davkoplačevalcev.

Predsednica ima vsaj v nečem prav: Mrtvi si zaslužijo grob

Predsednica ima vsaj v nečem prav: Mrtvi si zaslužijo grob

Nataša Pirc Musar je pred koncem lanskega leta prvič javno povedala, da si prizadeva, da bi še v tem mandatu skupaj z vlado in opozicijo zbrali toliko moči in poguma, da bi končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev. Naj si o predsednici mislimo karkoli, njenim besedam ne moremo oporekati. V vsebinskem smislu so popolnoma na mestu. Če bi predsednici uspelo zapreti to poglavje travmatične nacionalne zgodovine, bi na nek način končala projekt sprave, ki ga je pred več kot desetletjem začel njen predhodnik Borut Pahor. Njuni predhodniki tega niso zmogli ali hoteli.

Če bo na koncu volk sit, bo koza zagotovo mrtva

Če bo na koncu volk sit, bo koza zagotovo mrtva

Premierjeva življenjska sopotnica Tina Gaber je v intervjuju povedala, da se Robert včasih ponoči zbudi v skrbeh in skuša najti rešitve. Draga Tina, prosim vas, da mu takrat skuhate močno kavo, da bo ostal nekaj časa buden in bo po čudežu morda le našel rešitev, ki si jo vsi želimo in ki je aktualna zdravstvena ministrica na žalost ne bo našla. Zato je najbolje zanjo, da se Valentina Prevolnik Rupel čim prej odpravi za možem v Madrid, na tamkajšnje veleposlaništvo Republike Slovenije, in mu vsako jutro skuha dobro kavo. Naš veleposlanik mora piti dobro kavo, da bo lahko opravljal svoje delo tako, kot se zagre, bi rekli kleni Primorci.