Edina politična stranka, ki je na letošnji volitvah v Evropski parlament izgubila dosedanjega (in tudi edinega) poslanca je Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je s tem na nacionalni ravni dokončno postala zunajparlamentarna stranka.Resda ima SLS še vedno nekaj županov in zlasti občinskih svetnikov, vendar je 6. junija za las zgrešila poslanski mandat v Bruslju; s 7,22 % glasov je zasedla 6. mesto, tik pred njo je bila sorodna Nova Slovenija (NSi), ki je dobila pičlih 0,44 % glasov več, kar v praksi pomeni okoli 2900 volivcev. Ker so se takoj po koncu volitev pojavili namigi, da je SLS s slabo, takorekoč nikakršno kampanjo v vzhodni Sloveniji (Štajerska, Prekmurje) pravzaprav “pomagala” NSi oziroma Mateju Toninu do izvolitve za evropskega poslanca, smo se poglobili v morebitno ozadje te zgodbe.
SLS je na slovenskem političnem prizorišču namreč v marsičem posebna, nenazadnje je tudi naša najstarejša demokratična politična stranka v naši novejši zgodovini, saj je bila ustanovljena že davnega leta 1988. SLS je tudi stranka, ki od vseh najpogosteje menjuje predsednike – od ustanovitve jih je imela že 11 in kot vse kaže, ni izključeno, da ne bo kmalu dobila novega. Za primerjavo, po letu 1993, ko je šef SDS postal Janez Janša, nesporni zmagovalec junijskih evropskih volitev, se je na predsedniškem mestu SLS zvrstilo že devet predsednikov. Celoten seznam predsednikov SLS pa je takšen:
- Ivan Oman (maj 1988–junij 1992)
- Marjan Podobnik (junij 1992–april 2000)
- Franc Zagožen (april 2000–marec 2001)
- Franci But (marec 2001–november 2003)
- Janez Podobnik (november 2003–november 2007)
- Bojan Šrot (november 2007–maj 2009)
- Radovan Žerjav (maj 2009–marec 2013)
- Franc Bogovič (marec 2013–december 2014)
- Marko Zidanšek (december 2014–odstopil junija 2018)
- Marjan Podobnik (oktober 2018–julij 2022)
- Marko Balažic (julij 2022–)
Predsednike SLS bi lahko uvrstili v tri kategorije. V prvi so tisti, s katerimi je stranka zmagovala ali pa vsaj ohranjala soliden položaj na nacionalnem političnem nivoju. To so denimo ustanovitelj Ivan Oman in brata Janez in Marjan Podobnik; Marjan je SLS vodil dvakrat, pri čemer sta bila prva dva mandata neprimerno uspešnejša od zadnjega (2018-2022), ko stranki ni uspela vrnitev v parlament (je pa dobila evropskega poslanca na skupni listi z SDS). Naj spomnimo, SLS je pod Marjanom Podobnikom leta 1996 dosegla celo drugo mesto na volitvah in skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) sestavila vladno koalicijo. Ker je bil premier Janez Drnovšek v nekem obdobju precej odsoten (čas je preživljal v svoji znameniti brunarici na Brdu pri Kranju), je vlado de facto vodil podpredsednik Podobnik. Toda nekaterim eldeesovcem, zlasti Gregorju Golobiču in njegovi sekti je šel podpredsednik Podobnik strašno na živce, zato so proti njemu sprožili obsežno medijsko kampanjo, ki je bila v določenem delu izjemno perfidna, podla, saj je namigovala, da ima Podobnik psihične težave in v bistvu ni sposoben opravljati takšne funkcije …
Daleč najuspešnejši predsednik SLS doslej je bil Marjan Podobnik. Z njim je bila stranka tudi v koaliciji z LDS, Podobnik pa podpredsednik vlade.
Ne glede na to, da je koalicija v zadnjem letu mandata razpadla, Marjana Podobnika pa je na čelu SLS nasledil Franc Zagožen (Podobnika je Bajukova vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma), je bil ravno Marjan Podobnik eden najbolj prepoznavnih voditeljev SLS. Ta stranka je imela tudi predsednike, ki jih uvrščamo v drugo skupino, zanje pa je značilno zlasti to, da so se trudili ohranjati status quo, saj je bila v njihovem mandatu SLS že manjša parlamentarna desnosredinska stranka, pogosto jeziček na tehtnici. V to skupino lahko damo Franca Zagožna, Bojana Šrota in Radovana Žerjava.
Potem pa je tu še tretja skupina, v katero pa tisti spadajo predsedniki, ki SLS niso mogli ali znali pomagati, med njimi pa izstopata pa zlasti nekarizmatična Marko Zidanšek in Marko Balažic, ki je SLS prevzel po tem, ko leta 2022 Marjan Podobnik ni več kandidiral za drugi mandat. O Balažicu lahko ugotovimo, da je sicer nakazal določene znake oživljanja stranke, ki je na nacionalni ravni mrtva že desetletje, status parlamentarne stranke pa ji je reševal dosedanji evropski poslanec Franc Bogovič. S tem, ko je SLS za nosilca liste za evropske liste angažirala Petra Gregorčiča, je naredila precejšen korak v smer modernizacije in novega, urbanega pristopa. Z vsebinsko bogatimi nastopi v predvolilni kampanji in dobrimi argumenti med televizijskimi soočenji je Gregorčič dejansko presenetil in ustvaril vtis modernega desničarja, ki podira stereotip o ruralnih, zaostalih volivcih SLS. Analiza volilnih rezultatov SLS potrjuje, da je Gregorčič, ki je 9. junija skupaj prejel 32.024 glasov, prepričal več ljudi kot njegovi predhodniki na evropskih volitvah.
Za primerjavo, na kandidatni listi SLS je drugouvrščeni Franc Bogovič (dosedanji evropski poslanec SLS) prejel 7.555 glasov, tretjeuvrščeni Franc Pukšič pa le 1047 glasov – vsi ostali se niso niti približali številki 1000. Še več, predsednik stranke Marko Balažic je 9. junija prepričal zgolj 783 volivcev, kar ni ravno prepričljiv rezultat oziroma dosežek. Ko smo se z nekaterimi insajderji pogovarjali o zanimivem fenomenu SLS na evropskih volitvah, ko je nosilec njene liste Gregoričič presenetil z več kot 32.000 glasovi, na drugi strani pa stranka v svojih tradicionalno močnih območjih (volilnih okrajih) tokrat ni bila uspešna, smo sicer dobili več razlag, vendar je skupni imenovalec moč povzeti v nekaj točkah:
- Franc Kangler je tokrat kandidiral na listi SDS, s čemer je s seboj odnesel tudi precej glasov (ocena je okoli 10.000)
- vodstvo stranke ni naredilo skoraj nič za kampanjo v Prekmurju in na Štajerskem
- izgovori glede premalo finančnih sredstev za kampanjo so za lase prevlečeni, saj je stranka dobila več krepkih donacij pred volitvami
Kako bo vodstvo SLS, ki je s prihodom Marka Balažica poskušalo oponašati nekdanjega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza – ta je po prevzemu OVP, avstrijske ljudske stranke, izvedel nekakšno “lustracijo” starih oziroma starejših funkcionarjev, češ da je čas za pomladitev -, odgovorilo na očitke, da niso storili dovolj za promocijo SLS v vzhodni Sloveniji, smo se želeli prepričati z nekaj novinarskimi vprašanji. Zanimalo nas je, denimo, kaj so storili narobe, da jim je – potem ko so dosegli razmeroma dober rezultat v mestih – spodletelo na podeželju, zlasti v Prekmurju. Iz SLS so nam odgovorili, da bodo “večji generacijski rez opravili na področju kmetijstva, saj določeni obrazi, ki jih še vedno povezujejo s stranko, odbijajo potencialne volivce”. Naslednja dva stavka sta še bolj zanimiva: “Prav tako bomo še bolj intenzivno sanirali pogorišča, ki so nastala kot posledica razkolov v stranki v preteklosti. Goričko v Prekmurju je tipičen primer tega, kako se lahko zaradi koristoljubnih dejanj nekaterih bivših vodstvenih kadrov stranke v preteklosti sesuje celotna prekmurska regionalna mreža, ki jo zdaj mukoma postavljamo nazaj.”
Preden je bil skoraj soglasno izvoljen za predsednika SLS je bil Marko Balažic politični komentator in govorec predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo.
Kaj naj bi to konkretno pomenilo za stranko, v kateri so se pohvalili, da so na evropskih volitvah “v ospredje postavili artikulirane in mlade obraze”? Razen Petra Gregorčiča, ki je s svojim volilnim izkupičkom presegel pričakovanja, SLS ni ponujala posebej izstopajočih kandidatk ali kandidatov. Že medijski status predsednika stranke Marka Balažica pred volitvami ni omogočil “preboja”, do katerega je tokrat SLS ločilo pičlih 0,44 %, za kolikor je stranka zaostala za NSi. Balažic, ki je bil nekoč zaposlen pri evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu (NSi), je pred prevzemom SLS opravljal funkcijo govorca propadle predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo, s katero je SLS skupaj s še štirimi strankami aprila 2022 neuspešno poskušala vrniti v Državni zbor. Po prevzemu SLS je napovedoval, da bo ta stranka sredinska in bo nagovarjal volivno telo z zmernostjo. Rezultati volitev v Evropski parlament mu le deloma dajejo prav, pravzaprav gredo vse zasluge za podporo, ki jo je dobila SLS, Petru Gregorčiču, kar z drugimi besedami pomeni, da Balažicu ni uspelo s tezo o sredinskosti. Ali bo zaradi vsega tega vodstvo stranke, zlasti pa predsednik, ponudilo svoj odstop, nas je zanimalo. Odgovor je bil izmuzljiv: “V SLS vse odločitve sprejemamo člani stranke skupaj. Najprej bo sledila temeljita analiza rezultatov na organih stranke.”
+++
Ali se je SLS v resnici premalo angažirala za izvolitev svojega “špicenkandidata” na vzhodu države? Naši viri, ki ne želijo biti izpostavljeni, namreč zatrjujejo, da zlasti v Prekmurju ni bilo opaziti kampanje te stranke, njenega vodilnega kandidata pa ni bilo na nobenem predvolilnem plakatu. Če je šlo za spodrsljaj, je to lahko legitimen razlog za določena vprašanja strankarske baze predsedniku Balažicu. Kako so bili lahko tako malomarni, da niso namenili pozornosti svoji tradicionalno močni regiji? Oziroma – če ne gre za napako – zakaj je nekdo namerno spregledal Prekmurje?
V obeh primerih je odgovornost na strani vodstva, ki očitno še ni začelo s “temeljito analizo rezultatov”, vsekakor pa bi bile kadrovske spremembe na vrhu stranke logična posledica v obeh primerih – če je šlo za strateško napako oziroma malomarnost ali pa za namerni fiasko, da bi pomagali konkurenčni Novi Sloveniji. SLS na evropskih volitvah ni toliko konkurirala SDS, kot je NSi.
Če bi volivci v vzhodni Sloveniji namenili dobrih 1800 glasov več SLS, potem bi bil evropski poslanec danes Gregorčič, ne pa Matej Tonin.
Ne glede na epilog te nenavadne zgodbe pa je Peter Gregorčič moralni zmagovalec teh volitev, čeprav je po prvih analizah tudi sam povedal, da se ima težko za zmagovalca, ker ni dobil mandata. Za razliko od Balažica, ki ga volivci niso zaznali, je Gregorčič SLS vsaj začasno potegnil iz politične pozabe, vseeno pa njegova prihodnost v SLS ni popolnoma jasna. Tudi Gregorčič je bil kritičen do (ne)učinkovitosti kampanje SLS na njihovih klasičnih področjih (Štajerska, Prekmurje), medtem ko je sam v veliki meri aktiviral povsem nove volivce, tudi v urbanih središčih. To je po svoje sicer deloma logično, saj je Gregorčič po vseh značilostih in stališčih nekakšen nov veter v slovenski politiki. Ni tipičen kandidat podeželja, bolj spominja na deloma pozabljenega Anžeta Logarja, ki se bo moral po prepričljivi zmagi Janeza Janše na evropskih volitvah resno zamisliti nad svojo politično prihodnostjo.
Ali je Logarjeva Platforma sodelovanja blef, dogovorjeno zavajanje javnosti v spregi z Janšo ali pa resnični poskus Logarja, da spremeni slovensko politiko, sploh ni več pomembno. Janša je utrdil položaj znotraj SDS, Logar pa se je s svojim cincanjem, sedenjem na dveh stolih in preveč praznimi besedami zameril mnogim jedrnim volilcev SDS, zato je njegova prihodnost znotraj SDS postala negotova, Logarjevi potencialni volivci na sredini pa zdaj aktivno iščejo druge možnosti. Najboljša med njimi se zdi – Peter Gregorčič.
Gregorčič je v svojih nastopih veliko bolj argumentiran in koncizen kot pesnišk0-filozofski Logar, zato bi bilo njuno partnerstvo zanimivo, četudi bržkone precej zahtevno z vidika organizacije in definiranja liderja. Vsekakor pa se zdi Gregorčič večji potencial za to. Konec koncev se je za razliko od Logarja že preizkusil na volitvah. Če bi bile evropske volitve 9. junija letos parlamenterne, bi se SLS prav po zaslugi Gregoričiča zanesljivo vrnila v parlament. To pa je dejstvo, ki ga Marko Balažic in vodstvo SLS ne bo moglo ignorirati, ko se bodo pojavili pozivi k spremembam. Za stranko bi bilo seveda bolje, da Balažic sam gentlemansko ponudi odstop, njegov naslednik Peter Gregorčič pa ga prosi, če prevzame strankino komuniciranje. Tako bi bil volk sit in koza cela, kot pravi slovenski ljudski pregovor.
@leiito. Seveda se strinjam s tvojo razlago, a sam sem imel v mislih nekaj drugega. Berem, da SDS kar uspešno pokriva podeželje. Moja razlaga je, če jo poenostavim to rezultat cene g. Janše, ki ga očitno jemljejo dovolj resno, da se zanj odločajo. Ljudje na podeželju tudi nimajo časa, da bi brali sovražne neumnosti o desnih ekstremistih, ki vladajo v SDS itn., ki jih trosijo levičarji.
Logično torej sklepam, da je res velik voditelj bil zgolj g. Oman. Če zopet poenostavim. Tako kot je v športu (kateremkoli) spoštovan trener/voditelj – velja to verjetno tudi za politiko, mar ne? Vrhunski voditelj je sposoben za sabo potegniti maso ljudi – cagavi voditelj tega ne zmore, kajne?
@beri1122 “Vprašal sem se zakaj kmetje oziroma ljudje na podeželju ne cenijo več svoje stranke?”
Ni to tako preprosto, ljudje ne prepoznajo neke stranke kot svoje samo zato, ker ima neko ime, in tudi ni običajno v modernih demokracijah, da bi imeli stranke interesnih skupin, sicer bi imeli upokojensko stranko, študentsko stranko, stranko žensk, stranko nosečnic, stranko šoferjev avtobusov ipd. Mi smo sicer imeli penzionistično stranko, ampak to je bila slovenska posebnost, politično čudaštvo, ki ga nikjer drugje ne vidiš, ker stranka neke interesne skupine implicira, da je njen cilj boj za del pogače, za denar in privilegije za to interesno skupino, medtem ko naj bi se stranke ukvarjale z drugim delom enačbe, namreč kako ustvariti pogačo oz. zagotoviti ljudem pogoje, da si pogačo ustvarijo sami.
Ker dejansko ni naloga države, da npr. gradi stanovanja, če bi ljudje težko prohajali do avtomobilov, ne bi razmišljali, kako naj država odpre tovarno avtomobilov, ampak bi iskali ustrezne davčne in druge politike, da lahko ljudje dovolj zaslužijo, da si lahko avto kupijo, in ustrezne gospodarske politike, da je na trgu avtomobilov dovolj.
@Uredništvo: “Logar pa se je s svojim cincanjem, sedenjem na dveh stolih in preveč praznimi besedami zameril mnogim jedrnim volilcev SDS.”
To je res čudna politika, ko se tip sploh ne odziva na pomembne notranje in zunanje politične teme, niti na družbeno dogajanje. Kot, da bi ga nekdo z obema rokama stiskal za jajca in so široko odprta usta ter dunajski pisk glasilk. Čudno, človek prav sili v pozabo. In Gregorčič če je premišljen, saj pameti mu ne manjka,naj ne naseda medijem o premočrtnosti z Logarjem.
To tezo o namerni sabotaži Gregorčičeve kandidature je lansiral Bojan Požar, češ da krog okrog Bogoviča v navezi z Markom Pogorevcem kot sivo eminenco teh krogov dela za NSi, ker da grejo glasovi za SLS nujno na račun glasov za NSi, in da je potem Gregorčič na POPu odkrito kritiziral stranko, se je zdela potrditev te teze, ni pa potem Požar nikjer, ali pa vsaj jaz nisem videl, podkrepil te teorije zarote z bolj konkretnimi argumenti. Še en zanimiv moment je pa bil, ko je Matjaž Nemec v prvi izjavi po rezultatih hvalil Bogoviča in lamentiral njegov izpad, češ Slovenija je ogromno izgubila, javno ljubezensko pismo čez levo-desno linijo, kot ga še nismo videli in ki kaže, da Bogoviča zelo obrajtajo na tranzicijski levici.
V vsakem primeru Gregorčičev uspeh merjeno v številu glasov kaže, da so volilci na desni in v sredini lačni “seksi” kandidatov, kul, modernih, urbanih, artikuliranih in kompetentnih, predvsem pa karizmatičnih, na desni smo se nagledali nekarizmatičnih politikov tipa Bogovič, Zver, Tanko, Grims ipd., pa tudi Logar, Logar deluje nekonfliktno in spravljivo in je v tem primeru delu volilcev očitno zanimiv, ni pa tip karizmatičen, niti ne artikulira idej na jasen in koncizen način kot Gregorčič, kolikor idej Logar sploh ima, ker kroničen problem desnice je tudi odsotnost ideologa, ki bi konzervativcem dobavljal intelektualno municijo za politične spopade.
Pomemben rezultat SLS na evro-volitvah, ki je pretežno zasluga prednostnih glasov za nosilca liste, a ne-člana SLS, dr. Petra Gregorčiča, vzbuja več vprašanj kot odgovorov. Le na evro-volitvah s pravico volivcev do prednostnega glasu je mogoče izvoliti prepoznavno in kredibilno osebnost, ki jo volivci lahko tudi izjemoma tudi povsem ločimo od stranke, za katero kandidira.
Takega “luksuza” na državno-zborskih volitvah nima noben kandidat in nobena stranka ter seveda ne tudi noben volivec, saj je veljavni sorazmerni volilni sistem še vedno ustavno in demokratično sporen ter invaliden, zaradi česar imajo odločilen ter protiustaven vpliv na izvolitev poslancev v DZ RS vodstva parlamentarnih političnih strank in ne volivci. Zaradi tega imamo pri nas oblast vladajoče parlamentarne stranko-kracije in ne oblast “ljudstva”, kot nam lažno zagotavlja Ustava RS.
Proti-ustavna parlamentarna strankokracija seveda v praksi krši tudi ustavno načelo delitve oblasti na načeloma avtonomno in ne-odvisno zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti.
Ker imamo pri nas oblast parlamentarne strankokracije, imamo posledično tudi proti-ustavno podrejenost oz. nerazrešljivo in proti-ustavno prepletenost zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti, nad katero se proti-ustavno in proti-demokratično dviga avtokratski “valjar” samovoljne in nedotakljive trenutne in začasne parlamentarne vladajoče strankokracije.
Žal se s temi temeljnimi in ključnimi oblastnimi in političnimi sistemskimi kršitvami in zlorabami veljavne Ustave RS in demokratičnih volilnih sistemov pri nas ne ukvarja nobena politična stranka, nobena ne-vladna organizacija civilne družbe in nobena strokovna organizacija kompetentnih in prostovoljnih varuhov ustavnosti in vladavine prava v RS.
Vsem parlamentarnim strankam v DZ RS očitno povsem ustreza proti-ustavna in ne-demokratična oblast strankokracije ter trajna kršitev ene ključnih in temeljnih ustavnih pravic, po kateri bi moral imeti vsak volivec neposreden vpliv na izvolitev – in odpoklic – svojega poslanca z znanim imenom in priimkom (ne glede na morebitno članstvo v stranki ali ne!).
Tudi onim izven DZ pravila ustrezajo, saj stranke nad 2% glasov tudi dobivajo finančno podporo za njihovo delovanje, kar je dovolj za plačo njenega predsednika. Ker je to trajno, ni povezovanja ali združevanja, sodobnejšega pristopa do volivk in volivcev itd. Nespremenjeno stanje ustreza tistim pri koritu, zato tudi ni potrebnih popravkov volilnega sistema.
Kot sta ugotovila dr. Lukšič in dr. Jeretič v Faktornju, sploh ni razlike med desno sredino in levo sredino s SD, SLS, Logarjevo platformo in še kdo bi se našel. Glede najvažnejših stvari v dobrobit denarnic državljanov, JU, šolstva.. in zdravlja bi sigurno našli skupen jezik.
Seveda razen SDS skrajnežev na desni in na levi Svobode in Levice, ki uspevajo samo v sovraštvu in delitvah.
Problem pri strankah levih ali desnih nastane, ko po volitvah pri sestavljanju vlade začnejo izsiljevati ministrska mesta, da bi lahko mutili vsak na svojem vrtičku….
Slovenska poštenost.
Leva in desna.
—
“Ni tipičen kandidat podeželja (Gregorčič, op.), bolj spominja na deloma pozabljenega Anžeta Logarja, ki se bo moral po prepričljivi zmagi Janeza Janše na evropskih volitvah resno zamisliti nad svojo politično prihodnostjo.”
Gregorčič je kandidat, ki bi moral prepričati množico “kolegov” v urbanih okoljih, ki še vedno (javni sektor) volijo oportuno – glede na finančne koristi!
Razbija tudi naklepno(!) medijsko strategijo celotne leve opcije kot tudi oportune NSi (tudi Tonin) o antijanša sentimentu volivcev. Ta floskula je že dolgo namerno vržena v medijski prostor (tako kot “fašizem”), kjer jo forsirajo razni mnenjski analitiki Lisjak Gabrijelčič&Co. in anketarji Andraži skupaj z Delovo Janja Mediano, ki nikoli ne pozabi dodati (anketni rezultati), kdo najbolj odbija volivce. Ker Gregorčič tega ne počne, ga skušajo očrniti kot janšista (stigma)!
Do sedaj jim je, medijskim antijanšistom uspevalo.
Prav Gregorčič kot osebnost se jim je postavil po robu, ker zanj štejejo človekove kvalitete (iskrenost, poštenje, resnica), znanje in sposobnosti (meritokracija) ter prizadevanja za ljudi in državo! To kar je značilno za nas “janšiste” po duhu in srcu in to za kar se zavzema nova EU poslanka mlada Zala Tomašič in njeni mladi podporniki, ki pomenijo PRELOM z mentaliteto Nika-Jenull&Co. (ti ne ustvarjajo nove vrednosti , ampak z blefiranjem kot Golob&Co. kradejo iz skupnega proračunskega korita!!!
P.S. Mislim, da je A. Logar v predvolilni predsedniški tekmi zamudil priložnost, da bi se na TV odru spopadel ena proti ena s sodelavko tistih starih sil, ki so kapitalsko in družbeno ugrabili Slovenijo. Celo Prebilić je bil takrat bolj aktiven.
Žametni spopad z Logarjeve in ne njene strani mu ni prinesel rezultata.
V areni se je treba “boriti”, kot ženska pa je imela celo prednost (medijska propaganda). No, sedaj pa je Logar dobil močno konkurenco, Petra Gregorčiča!
Pri Gregorčiču – citiram- ”štejejo iskrenost, poštenje, resnica” – pravite ga. Iva PŽ? Vi to povsem resno? Ga osebno poznate, morda? V Sloveniji niti niti enega samega niti 5% poštenega politika, ne novinarja, da smo si na jasnem.
Če bi bil Gregorčič pošten, bi se na cenzuRTV boril proti resnici, danes bi se na kolenih moleč opravičil za svoje neprimerne tvite o učitelju fizike med korono, zahteval bi preiskavo dejanj med korono, ki so pripomogle k cca. 6.000 presežnim smrtim in NE – za to nikakor ni bil kriv virus gripe z marketingom na steroidih…
Dr. Gregorčič – poštenjak, iskren človek, resnicoljuben – bi danes jasno in glasno zahteval preiskavo in bi govoril o raziskavi BMJ Public Health:
Excess mortality across countries in the Western World since the COVID-19 pandemic: ‘Our World in Data’ estimates of January 2020 to December 2022
Sklep: Government leaders and policymakers need to thoroughly investigate underlying causes of persistent excess mortality.
Kje je poštenjak Gregorčič pri tem vprašanju, kje je njegov vidni boj proti cenzuri na cenzuRTV, kje je viden njegov boj za karkoli? Jaz nisem prav ničesar poštenega opazil… in mi je res zelo žal, da to pišem. Tudi sam si želim kakšnega poštenega in prodornega politika, novinarja, zdravnika, vendar ni nikogar na obzorju…
Spravi se izza obzorja… in kandidiraj.
Vsesplošno medijsko podprto miniranje ukrepov za omejitev pandemije, ki dobro vemo, kje in kako je bilo organizirano in orkestrirano! Da to razumeš ni potrebno več kot zdrava (kmečka) pamet, ki je nekje ne manjka ampak je žal sploh ni! Če lahko karkoli očitamo takratni oblasti niso prestrogi ukrepi, temveč prablagi! In v pandemiji so najbolj nastradali najbolj ranljivi, ki pa očitno tistih, ki na račun njihovove pogube nabirajo politične točke, ne zanimajo niti ne ganejo, saj so jim pomembnejše njihove kratkoročne pravice in koristi, za lase privlečene take in drugačne pravice!
Vernon alias”bebo” spet pametuje….ha,ha,ha,ha….
In bevskajoči papki na prvo žogo spet dokazujejo, da imam prav, ker nimajo NITI ENEGA SAMEGA PROTIARGUMENTA, niti ENEGA, muahahaha!
Popravit moram samo lapsus – boril proti cenzuri, ne proti resnici – seveda. A ni noben opazil, ker noben ničesar ne preveri, ničesar ne prebere, ne pogleda, in nasploh niste sposobni analize in RAZMIŠLJANJA, žal, betončki…
Pišem pa le zaradi ostalih, ne-indoktriniranih bralcev, upam, da vendarle kdo opazi vse te absurdnosti…
Kar se pa tiče avtorjev tukaj – g. Steinbuch in Majnardi, kdaj vendar boste začeli pisati o teh zadevah, koliko časa se še mislite tako groteskno SPRENEVEDATI?
Kaj je zdaj to g. Steinbuch, g. Majnardi, a bo KAJ????
driska. diareja … smrad.
Pozdravljeni, me veseli, da nimate niti enega samega argumenta, ker s tem samo potrjujete meni, pa tudi, da zaudarjate, da ste driska, diareja… smrad, jaz sem pa Vernon!
@vernon, glej Fox News / More / FOX Business / State Sues Pfizer…..
—
SLS kot takšna je ena najstarejših slovenskih strank. Delovala je že pod rajnko Avstroogrsko. S svojim pro slovenskim in tudi projužnoslovanskim programom, ki se je potem v desetletjih pokazal prej nekakšno skrpucalo v v obliki Kraljevine Jugoslavije. Ker nisem zgodovinar se ne bom spuščal v to tematiko, vendar je Korošec nekako med Scilo in Karibdo uspešno vodil stranko in imela SLS pred II. sv. vojno okrog 70 % vse takratne slovenske baze. In obstaja dobra biografija o njem. Seveda so bile razmere popolnoma drugačne, kakor dandanes, ker je kmečko prebivalstvo tvorilo večino prebivalstva na našem področju. Kakorkoli. Ko je Korošec 40. leta umrl je SLS izgubilega močnega voditelja in se nikoli več ni popolnoma pobrala. Že med vojno je VOS pod krinko, da je izdajalec, fašist itd. ubila Bana Natlačena, ki je seveda moral zaradi čimmanj žrtev z Italijani sodelovati. Saj so tudi partizani hinavsko držali z Italijani kar se je pokazalo leta 43. OK bile so ofenzive, pobijanje talcev itd. Vendar komunistični partizanski voditelji so vedno izšli popolnoma nedotaknjeni iz raznih spopadov, kar ne velja za navadne partizane, ki so bili prej nastavljeni kot past, ščit itd.. Ampak za razliko, pozneje od Nemcev so jih največkrat pozaprli ali internirali, seveda zajete, da ne bo pomote.
Kot rečeno se SLS nikoli ni več pobrala, itak so komunisti po vojni pozaprli in na dolge kazni obsodili člane SLS ali jih celo pobili, seveda kdor jim ni ušel v emigracijo.
88. leta je ponovno zaživela, kakor SKZ in se 92. preimenovala v sedanjo SLS. Ob nastanku in pozneje nekaj let močna stranka sploh pod Omanom. Potem pod bratoma Podobnik še nekako vzdrževala stik z državno politiko in kakor je bilo napisano so jo leve stranke uspele razbiti, nemalo zaslug pa so imela tudi medsebojna rivalstva. Kakorkoli pod mlačnimi, nekarizmatičnimi voditelji je padla pod prag parlamenta in bolj ali manj hibernirala, kot star izmučen medved pozimi v brlogu. Do trenutka, ko je vstopil v politiko Gregorčič in se vključil v stranko, ki mu je omogočila, da bi kakor evroposlanec spet stranko popeljal iz pozabe. Seveda Gregorčič s kmeti oz, kmetijstvom nima nič, ker se je tudi struktura kmečkega prebivalstva neverjetno spremenila. Kdor hoče biti kmet je Najprej lastnik, direktor, ekonomist, računovodja, agronom itd. in povrhu še delavec. Se pravi mora imeti visokošolsko izobrazbo, boljše polovice pa za razliko od nekdanjih časov, tudi večinoma dobro izobražene, ko so bile ženske manj vredne kot krave. Na žalost, novo ženo je soliden kmet hitro našel, izgubljeno premoženje v obliki goveda pa težje nadomestil.
Normalno, da bodo sledile analize, kako, zakaj, kje itd. Gregorčiča so oz. podpirajo pametni ljudje tako iz mest, kakor podeželja. Vendar zakaj ni dobil dovolj glasov v Prekmurju in na Štajerskem je izključno kot že rečeno napaka predsednika Balažica, ki sodeč po priimku izhaja iz tega okolja. Upam, da nisem krivičen do njega, vendar za Gregorčiča na tem tradicionalnem kmetijskem področju ni naredil praktično nič. Zakaj, ali se je ustrašil, da bo izgubil primat v stranki ali kaj drugega, ve samo on in njegov ožji krog.
Naj bo kakor hoče, pragmatični Gregorčič po izvoru sodeč Primorec, to je pač samo moj subjektiven zapis, pa svež ne toliko znan obraz, vendar že nekaj časa v politiki kot televizijec, analitik itd. Logar sicer tudi kar priljubljen, vendar s svojim cincanjem, ki ni niti tič niti miš izgublja kredibilnost , tako na desni kot na levi in če hoče v politiki uspeti, bo moral hitro zagrabiti bika za roge, sicer gre lahko prav kmalu v franže, oziroma v politično penzijo.
Tako, da lahko samo upamo, da bo Gregorčič že kmalu začel kampanijo za prihodnje volitve, pa niti ni pomembno v kateri opciji, samo, da bo zmerna desna, brez razne puhličaste navlake in s pogledom naprej ne nazaj. Vendar ravno tisti, ki venomer ponavljajo, da je potrebno gledati naprej, za svoje potrebe ob določenih trenutkih, ki pa jih ni malo, izvlečejo asa iz rokava za potrebe levičarske agende, kot so Dražgoše, Pohorski bataljon, Čebine in še in še, potem pa se pritožujejo, kako mladi, razen levih koristolovcev ne razumejo pomena NOB. “Boli mlade” zgodovina takšna ali drugačna, oni hočejo samo solidno živeti in najsibodi kdor koli na oblasti. Dokler bo ptič na oblasti, se bosta vsekakor golobčka imela prav fino in si najbrž že spletata gnezdece za prihodnost. In to si zaslepljeni običajni slobodnjaki zapomnite, ko vas PV ne bo več rabil, vas bo vrgel čez ramo, brez skrbi, 100% zajamčeno.
Dobitnik drvene medalje na EU volitvah, Gregorčič, je kontaminiran, deloval je kot vazal v Psihopatovem fevdu in to prekletstvo, ki ga deli skupaj z Logarjem, ga bo v prihodnosti stalo kakšne pomembne samostojne politične funkcije.
Ja, Brane vem, da samo provociraš, oziroma podstaviš mino, da bi potem skakali desni po tebi in bi jih z največjim veseljem zabijal nazaj. Tudi prav, imaš pravico do svojega mišljenja. Saj zaradi drugačnih pogledov postane debata zanimivejša, kajne. Ne bom, ali imaš “res” ali ne. Vendar levi že od nekdaj vidijo-te v vsaki stvari teorijo zarote. Seveda se lahko prepriča povsem realne povprečneže, ki prebero prvo stran časopisa, portala. TV dnevnika itd. “valjda”, da golobjega in že natančno zna opredeliti, kdo je “fašist”. Preverjena metoda levičarjev, ki očitno še vedno vžge.
Če bi Gregorčič – kot vazal – sodeloval z SD, z Levico ali pa s turističnim “gibanjem” (NEsvoboda) ti tega in takega posta ne bi napisal.
Brane, še eden “buzl”, ki bi bil rad pameten, spel se nazaj v “kevder”
SLS sem volil samo zaradi Gregorčiča. Ta človek ima neizmeren potencial. Nekoč bo predsednik vlade (če mu ne bodo preveč polen zmetali pod noge!) in njegov mandat bo do tedaj najuspešnejši.
Gregorčič, Janša, Logar: edini, ki lahko Slovenijo popeljejo zelo uspešno naprej!
Gregorčič seveda ne z dušo, ne s telesom ni SLS. SLS je rentacar, ki je bil priročno va voljo, da ga pripelje iz komentatorstva v politiko. SLS je izvorno kmečka stranka, Gregorčič pa urbani doktor fizike. Definirati ali so njegova izhodišča desna ali sredinska je v pomanjkanju jasnosti definicij v slovenskem prostoru izguba časa. Ljudje so v njemu prepoznali nov veter, ki naj bi odpihnil staro nekoristno zalego. Sporočilo je bilo zelo jasno. Mirno lahko špekuliramo, da obstaja ogromno volilcev v SDS in GS, ki jim on zelo sprejemljiv, a so glasovali taktično. Pričakujemo lahko dolgotrajno in izčrpno miniranje Gregorčiča do naslednjih volitev. Paralele z Logarjem ne vzdržijo, on je samo malo bolj sveži del stare zalege.
SLS je bila nekdaj ”žlahtna” konzervativna stranka brez revanšističnih izpadov bivšega komunista Janeza, tako vi pravite. Enkrat sem jih celo volil, nasedel poštenjaku Marjančku, ko so bili LDS res pravi pokvarjenci (kasneje so prejeli za to račun in se mnogokrat preimenovali…). Kasneje ne več.
”Prirejali so mu škandal za škandalom in ga naredili za debila?” No ja, to je naredil kar sam.
Pa pustimo preteklost, poglejmo dejanja vašega ”žlahtnega urbanega” konzervativca dr. Gregorčiča. Kaj je počel na RTV, kaj je dosegel? (Pa ima tudi SDS dovolj ljudi v RTV, pa jim gre samo za kak zgodovinski revizionizem, malikovanje lika in dela Janeza Janše, vse ostalo pa že presega njihova omejena obzorja…) Recimo, Gregorčič je med korono javno kritiziral učitelja fizike, ki je spodbujal dijake k samostojnemu razmišljanju. Tukaj bi lahko zgodbo o ”žlahtnem” že zaključili… RTV je popolnoma propadla institucija, tukaj ti med javljanjem na TV Dnevnik med nogometom brez sramu promovirajo hašišarstvo. In če boste to kritizirali, vas izbrišejo.
Dobil sem odgovor Varuhinje cenzure na cenzuRTV po dolgem času. Pravi, da NISO IZBRISALI ĆISTO VSEH komentarjev, enega samega ne-izbrisanega je našla in TO je njen dokaz, da delajo dobro.
Tudi to je Slovenija.
Bravo torej ”žlahtni” Gregorčič, bravo Varuhinja revica Marica Uršič Zupan, bravo Todorovski, bravo Furbacij, bravo Bergant, bravo Horvat, bravo Fijavž, bravo testa di cazzo the goban Martić, bravo komisarka Gorščak- super opravljeno delo!
Ja, ja, seveda je SLS kmečka stranka. Kmetje volijo SLS, v Jugi so bili pa konfidenti udbe. Poznam take! Zato seveda niso “revanšisti”!
Bo kar držalo. Dobra analiza APM….. Drži da je ostal samo Jansa, vendar hkrat je ravno Janša garant, da bo tako ostalo, saj so ravno z njim preprečene druge nove možnosti. (Logar, Gregorčic, Turk). Kljub vsemu volivci odločajo.
Priznam – pošteno ste me presenetili s svojo mislijo/tezo/hipotezo. Moje misli so šle v drugo smer in sicer tole. Vprašal sem se zakaj kmetje oziroma ljudje na podeželju ne cenijo več svoje stranke? Moj odgovor je bil ta, da ne cenijo preveč svojih voditeljev/predsednikov stranke – drugi pa je ta, da je ta del prebivalstva še vedno dokaj versko usmerjen in so zato vsaj delno razmišljali komu dati svoj glas; Ali NSi ali SLS?
Se strinjam, da je največjo napako naredil kar predsednik stranke Marko Balažic sam. Še en dokaz več, da ljudstvo na podeželju ni več enotno komu dati prednostni glas? Brata Podobnik sta zame bila bolj populista kot prava predstavnika kmetov in podeželja. Lahko pa, da se motim?
Ljudska stranka je od vsega začetka, od osamosvojitve naprej, bila najbolj nevarna bivšim komunistom, ki so kot za šalo menjai kožo.
Zato so pod vodstvom Milana Kučana usmerili vse medijska topove v ljudsko stranko.
To je vodil lucidni Ivan Oman, ki je vedel, kaj je potrebno narediti v Sloveniji, da bo postale demokratična in pred vsem , da se bo normalno razvijala.
Komunisti se niso lotili Ivana Omana,pač pa bratov Podobnik.
Ta sta postala nevarna. Pred vsem Marjan Podobnik je bil izreden kader.
Lotili so se ga na najbolj podel način, saj so mu prirejal škandal za škandalom in ga naredili za debila.
Po takšni torturi seveda ni moge preživeti.
Preživeti ni mogla niti stranka.
Spomnimo se, da je bila politika na vagi takrat ko je bil rezultat izenačen, Kučan je okleval tako dolgo, da so komunisti našli Pucka, ki je prevesil zmago v prid komunistov.
Takrat se je začela razgradnja pomladne politike v Sloveniji.
Povzpetniki in oportunisti so se priključili LDS. Komunisti so skenili trdno zvezo z LDS in si razdelili oblast. LDS je dobila dovoljenje za ropanje, komunisti pa zagotovilo, da ne bodo preganjali vojnih hudodelcev.
Tako je prišlo do ropanja državnega premoženja imenovanega privatizacija, hkrati pa zaščita vojnih hudodelcev,ki je reinkarnirala NOB, ki je postala uradna religija slovenske levice.
Nobenemu hudodelcev se ni skrivil las na glavi. Vsi so popolnoma nedolžni legli v grob z vsemi častmi,ki so si jih podeljevali v času diktature. Še več, nekateri so bili odlikovani celo v demokracijei. Zakaj že?
Medijsko kriminalni aparat je lomastil po pomladnih politikih in jih uničeval drugega za drugim. V takšnih razmerah je ostal le Janez Janša, ki so ga sicer popolnoma onemogočili, niso pa ga mogli uničiti.
Je tat, grabež, zdrahar, zočinec, fašist, povzpetnik, oblastiželjnež, diktator.
Seveda se je takšnega človeka potrebno bati in se mu izogibati. Omejen je na svoje najzvestejše privržance,ki kjih je pribloižno tertjina, večod tega pa ne spravi skupaj.
Ob pomoči ljudske stranke bi najverjetneje lahko dosegel 50+1.
Spletke pa se niso nalepile le na Janšo, levica je pridobila pomočnike v Ljudski stranki,ki so zasovražili Janšo in razkol je bil uspešen. Kronal ga je Žerjav, ki je Janši zasadil nož v hrbet z Ljudmilo Novak in pomagal ustoličiti Bratuškovo, ki sedaj uspešno ropa Slovenijo z najdaržjimi gradnjami na svetu.
V takšnih razmerah se je pojavil Gregorčič. ki se je žrtvoval, da bi Ljudsko stranko obudil in se prebil v Bruselj, kjer bi lahko marsikaj dobrega naredil tudi za Evropo.
Ni mu uspelo:
Prav neverjetni smo Slovenci.Kljub temu da nas kradejo in se norčujejo iz nas, jih še vedno podpiramo. Levico namreč.
Realno, je res dobila več glasov, kot desnica.
Kako je to mogoče. Njaslabša vlada, do slej, najslabši PV, pa najslabša koalicija, pa vse ostalo in vendar dobijo nad polovico glasov?
Njaverjetneje bi dobili prav toliko tudi če bi koga ubili.
Kaj lahko v takšnem stanju duha v Sloveniji stori Gregorčič?
Enkrat mu je uspelo. Takrat ga še niso poznali.
Ko je postal poznan se je sprožil medijsko krimnialni mehanizem in že je bil oblit z gnojnico in neuporaben za večino volivcev. Boj za RTV mu je spodletel, kjub jasni pravni podlagi. Izkazalo se je, da je levica zavita v neprebojni beton, ki sega do Bruslja.
Na evropskih volitvah je dosegel sicer veliki uspeh, a kaj, ko niti on , niti Janša nimata volana v rokah. V Sloveniji pa vozi Miško, tudi če ima zavezane oči, samo da ima volan v rokah.
Vzbudil je upanje.
Ali mu bo uspelopa je odvisno d zdravja Milana Kučana.
Skupni imenovalec amaterizem.
Stranka, kot ostale desne, dobila prezentacije o uspešni volilni kampanji Sebastjana Kurza.
Kaj so od tega uporabili?
“Vzbudil je upanje”.
“Ali mu bo uspelo pa je odvisno d zdravja Milana Kučana.”
APMMB2…zelo dobro zapisano, celo morda bolje kot članek uredništva. Bi dodal samo to, da je stara UDBA Milana Kučana uporabila vse dosjeje, ki jih niso uničili in uporabili, da so počasi z izsiljevanjem in grožnjami razbili jedro pomladnikov, tudi SLS in prevzeli medije. Ostal je samo JJ, ki ga je Kučan mojstersko izrabil in spremenil v notranjega narodnega sovražnika in ga tako onemogočil, da je sam postal absolutni politični vladar v državi. S tem je postal največji škodljivec SLO naroda v vsej zgodovini.
ODGOVORI
“Ostal je samo JJ, ki ga je Kučan mojstrsko izrabil in spremenil v notranjega narodnega sovražnika in ga tako onemogočil, da je sam postal absolutni politični vladar v državi. S tem je postal največji škodljivec SLO naroda v vsej zgodovini.”
Bravo Marjan! To je vsa “novejša zgodovina” Republike Slovenije, ki si jo je treba dobro zapomniti in jo zato jo velja zapisati še enkrat – in še enkrat in še enkrat in še enkrat…