Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine

Avtor: | 13. junija, 2024

Energetika je zadnja leta nedvomno ena najbolj aktualnih tem v razmišljanjih in pisanjih politike, medijev in tudi večine državljanov. Glede na razmere lahko ocenimo, da bo tako tudi v bodoče, da se bomo vsi ukvarjali s tem področjem, ki pomembno kroji naše življenje. Pri tem se srečujemo s težavo, da je navajanje stališč in mnenj vsakogar, ki se nagiba na eno ali drugo stran, hitro okarakterizirano kot zagovornik jedrskega lobija, t.i. šaleškega lobija, eko-terorist in podobno, in to ne glede na predstavljene argumente. Temu se ne moremo izogniti tudi v tem prispevku, a vseeno poskusimo navesti nekaj nespornih dejstev in v njih poiskati zaključke.

Vsekakor je danes električna energija najpomembnejši energent in v bodoče, z opuščanjem fosilnih goriv, bo njena vloga v energetski preskrbi države samo še večja. Brez elektrike se država dobesedno ustavi, od gospodarstva do življenja posameznika. Ostali energenti imajo alternativo, elektrika je nima. Zaradi tega je ključno načrtovanje preskrbe z električno energijo v prihodnjih desetletjih, ko jo bomo s predvidenim opuščanjem fosilnih goriv za transport in ogrevanje, nedvomno potrebovali še več.

Pobude za varčevanje z energijo so upravičene in marsikaj bodo prinesle nove tehnologije, a prebivalstvo bo v skladu s sprejeto zeleno transformacijo Evrope nedvomno potrošilo več elektrike (in manj plina ter naftnih derivatov) – razen če bomo v svojem življenjskem standardu in slogu stopili nekaj korakov nazaj, česar pa si večina ljudi vsekakor ne želi. Tudi v gospodarstvu, predvsem industriji so prisotne pobude, da v Sloveniji (in Evropi) ne bomo imeli več energetsko zahtevnih proizvodenj (ker imamo zaradi naših odločitev pač drago elektriko), temveč se bomo preusmerili v druge dejavnosti. Tudi to se seveda lepo sliši – a istočasno ugotavljamo, da postajamo v EU vse bolj odvisni od tujine, da se nam v tujino seli oskrba z nekaterimi ključnimi surovinami in izdelki, ki jih na drugi strani še vedno potrebujemo. Takšni trendi so v EU povod za sprejemanje strategije, kako se bomo nazaj “osamosvojili” in postali samozadostni, a brez povečane oskrbe z elektriko so to lahko samo želje. Zaradi vseh navedenih razlogov lahko objektivno v prihodnje pričakujemo samo večjo porabo električne energije. Dokaj zanesljive ocene se gibljejo v smeri, da bomo čez trideset let mogoče v Sloveniji potrebovali tudi enkrat več elektrike, v vsakem primeru bistveno več kot danes, če dejansko mislimo resno z opustitvijo fosilnih goriv do leta 2050 in brezogljično Evropo.

Elektro-energetska bilanca Slovenije

Če v tem kontekstu ocen povečane porabe elektrike poskušamo narediti energetsko bilanco Slovenije za naslednja desetletja, moramo najprej ponoviti nekaj podatkov o trenutni proizvodnji in porabi električne energije v naši državi, kot je prikazano na prvi sliki. V zadnjih letih smo v Sloveniji potrebovali nekaj preko 14 teravatnih ur (TWh) elektrike, lani je potreba nekoliko nižja, 13,1 TWh. Zaradi ugodnih vodnih razmer smo v preteklem letu v Sloveniji proizvedli kar preko 90 % potrebne elektrike (preostalih 9 % smo uvozili), leto poprej (2022), predvsem zaradi suše, pa smo morali v tujini kupiti skoraj 30 % vse potrebne električne energije. V preteklosti smo običajno uvozili med 10 in 20 % elektrike. V vsej zgodovini smo bili samooskrbni samo enkrat, leta 2009, a to zaradi bistveno nižje porabe zaradi gospodarske krize.

Največji delež k domači proizvodnji nam prispevajo hidroelektrarne, lani kar 37 % celotnih potreb, leto poprej pa zaradi slabih hidro razmer le 22 %, kar je zahtevalo omenjeni večji uvoz. Običajno nam vodne elektrarne pokrijejo okoli 30 do 35 % potreb. Najbolj zanesljiv in stabilen vir je jedrska elektrarna v Krškem, ki vsako leto prispeva 20 % potrebne elektrike. To je podatek samo za slovenski del elektrarne, polovico njene celotne proizvodnje prejemajo hrvaški lastniki. Podobno količino elektrike nam danes prispeva tudi TEŠ, ki je pred leti zagotavljal precej večji delež oskrbe, tudi tretjino. Od preostalih virov postaja vse pomembnejša proizvodnja sončnih elektrarn, ki so lani proizvedle že preko 7 % vseh potreb v državi, tisti edini dve vetrnici pa zanemarljivo, pol tisočinke.

Navedeni podatki dajejo okvirno sliko trenutnega stanja v proizvodnji in porabi električne energije v Sloveniji, ki pa so na nek način tudi zavajajoči. To so podatki na letnem nivoju, elektrika pa ima pomembno pomanjkljivost – namreč da jo je v vsakem trenutku potrebno proizvesti točno toliko, kolikor jo tisti trenutek porabimo. Ko se dopoldne poveča poraba v gospodarstvu, mora energetski sistem zagnati dodatne kapacitete, v Sloveniji predvsem hidroelektrarne in TEŠ. Sledi zmanjšanje proizvodnje čez dan in ponovno povečanje zvečer, posebno pozimi, ko prebivalstvo zažene vse svoje aparate in toplotne črpalke. Imamo sicer baterije in hranilnike, ki lahko shranijo elektriko za nekaj ur, sicer pa danes še ne obstaja tehnologija, s katero bi lahko shranjevali električno energijo v večjem obsegu in predvsem ne na daljši rok. Mogoče nam bo to čez desetletja uspelo, a kot lahko spremljamo mnenja strokovnjakov, tega zagotovila ni.

Ker proizvodnjo elektrike načrtujemo za desetletja naprej, ta načrt preprosto ne more in ne sme temeljiti na upanju, da nam bo čez desetletja uspelo letne presežke prenesti v zimo. Kot rečeno, gre za tako pomemben vir celotnega delovanja države, da si tega tveganja ne smemo privoščiti. Današnji načrt oskrbe z elektriko čez dvajset, trideset let mora temeljiti na poznanih tehničnih možnostih. Ogroženost države brez domače proizvodnje elektrike je bistveno višja kot ogroženost od večine drugih tveganj.

V medijih in tudi delu stroke trenutno poteka razprava o perspektivah slovenske energetike. Kot lahko beremo, sprejet Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) ter verzijo, ki je trenutno v posodabljanju, ta temelji predvsem na obnovljivih virih energije (OVE – sonce, veter). Istočasno pa je politika sprejela zavezo, da pristopimo k preverjanju in izgradnji druge jedrske elektrarne (JEK2). Zagovorniki JEK2 vidijo v njej edino opcijo zagotavljanja proizvodnje elektrike na domačih tleh, torej visoko stopnjo samooskrbe, nasprotniki te naložbe pa zagovarjajo večjo naslonitev na OVE, varčevanje z energijo ter opozarjajo na tveganja, ki izhajajo iz samega delovanja jedrske elektrarne ter finančnih vidikov te naložbe.

Vzporedna tema razprav je še TEŠ, kjer je dilem bistveno manj, saj je skoraj konsenzualno sprejeto mnenje o spornosti te naložbe in nujnosti čimprejšnjega zaprtja. Seveda so v teh polemikah ljudje precej zmedeni. Prebirajo argumente za in proti in verjetno predvsem upajo, da bo stroka znala izbrati optimalno opcijo, ki je na koncu vedno nek kompromis. Zaradi občutljivosti tematike bomo o tem imeli referendum (mogoče celo dva) kot najbolj demokratično obliko odločanja – a upravičena je tudi dilema, če so res državljani tisti, ki znajo presoditi med tako pomembnimi strokovnimi odločitvami, razen na čustveni osnovi.

A pustimo te razprave svojemu toku in poglejmo še enkrat nekaj številk o proizvodnji elektrike v Sloveniji. Kot rečeno, elektrike ne znamo shranjevati in je še dolga leta ne bomo (razen ob izjemno visokih stroških ali zanemarljive količine), kar pomeni, da moramo načrtovati oskrbo glede na današnje tehnološke možnosti. OVE, predvsem sončna energija ima danes polno podporo (politično, finančno). Ker je za investitorje (zasebne naložbenike, gospodinjstva) cenovno ugodna, se močno povečujejo tudi vlaganja vanjo in s tem izpolnjuje načrti prehoda na OVE. Vendar pa ima ta proizvodnja precejšnjo omejitev, ker elektriko dobivamo samo takrat, ko je sonce (izkoristek sončnih elektrarn je v Sloveniji samo približno osmina nazivne moči), poraba pa ima seveda drugačno dinamiko, pogosto celo obratno.

Dokler imamo energetski sistem države, ki ima dodatne kapacitete za proizvodnjo v času, ko ni sončnega obsevanja, je do določenega obsega možno to porabo in proizvodnjo še usklajevati (zaganjanje in ustavljanje hidro- in termoelektrarn), ob večjem obsegu OVE pa to tehnično ni izvedljivo. Seveda nam potem ostane uvoz, toda tudi druge države v Evropi se že danes srečujejo s podobnimi težavami in se bodo glede na sprejete politike v bodočnosti še bolj. In potem imamo absurdni primer Nemčije, kjer kljub ogromnim vlaganjem v OVE (primerjalno kar 15 milijard evrov, če bi jih preračunali na Slovenijo), pozimi preko polovice elektrike zagotavljajo s kurjenjem premoga in plina (!).

Energetska bilanca Slovenije pozimi

To so ponovno ocene, ki jih bo nekdo hitro zavrnil, zato ponovno poglejmo energetsko bilanco Slovenije za področje elektrike, a tokrat samo za zimsko obdobje, za čas november – marec. Gre za konkretne podatke o današnji proizvodnji in porabi v tem času. Pri teh izhajamo iz dejstva, da pač presežkov elektrike iz solarnih panelov v sončnem dnevu julija kot sistem ne znamo in ne moremo prenesti v mrzel in deževen novembrski teden. Posamezniku, ki je z vso podporo postavil sončno elektrarno na strehi, to sistem sicer omogoča preko “net meteringa” (poračunavanja proizvodnje in porabe na letnem nivoju), celotni energetski sistem pa te možnosti nima. In načrt mora seveda temeljiti na nivoju energetskega sistema države in ne kalkulaciji posameznika.

Na spodnji priloženi tabeli so podatki o proizvodnji in porabi elektrike v Sloveniji v obdobju petih mesecev zimskega obdobja, ko v povprečju danes potrebujemo kakih 6 TWh elektrike, od česar 1,75 TWh gospodinjstva. Današnji podatki so zaokroženi kot povprečje zadnjih let, kjer so sicer prisotna nihanja zaradi vodnih razmer, remontov, pomanjkanja premoga in podobno, a vseeno dokaj realen odraz razmer. V desnem delu tabele so odstotki celotnih potreb in trenutno pozimi v povprečju uvozimo kakih 18 % potrebne elektrike. Dodajmo, da pozimi danes v Evropi proizvedemo 35 % iz premoga in plina, 22 % iz sonca in vetra, 36 % pa iz jedrskih in hidroelektrarn – iz katerega vira kupujemo uvoženo elektriko, si lahko predstavljamo.

Potem naredimo scenarij za jutri, najprej ob predpostavki enake porabe elektrike ter zaprtju TEŠ ter tudi obstoječe nuklearne elektrarne, ki smo ji sicer lani podaljšali obratovanje za naslednjih 20 let. Objektivno imamo na vodnih elektrarnah v Sloveniji še za kakšno tretjino dodatnega potenciala in to smo vključili kot povečane vire, čeprav vemo, s kakšnimi težavami se srečujemo ob umeščanju v prostor teh nekaj dodatnih agregatov. Imamo perspektivni vir v sončnih elektrarnah, a te danes pozimi proizvedejo ob vseh vlaganjih le kakšne 3 % potrebne elektrike (TEŠ sedemkrat več) in denimo, da bomo vlaganja v sončne jutri potrojili – pa delež bo še vedno pod 10 % povprečno, v deževnih dneh nič. Tudi če nam bo ob tem uspeli zgraditi še pet vetrnic ali celo kakšmo več, bo tudi to v celotnih potrebah zanemarljivo. Rezultat – več kot 40 % odvisnost od uvoza, od proizvodnje v drugih državah, ki jo bodo verjetno reševali s kurjenjem premoga ali plina. Če bodo sploh imeli kaj viškov, če nam jih bodo hoteli prodati in po kakšnih cenah …

A to je scenarij le za primer, če porabe elektrike ne povečamo. Če zamenjamo vsa naša vozila na baterije, obstoječe peči zamenjamo za toplotne črpalke, zamenjamo kurjenje plina in nafte v proizvodnih obratih, bo seveda poraba elektrike bistveno višja. V priloženi tabeli je scenarij samo za povečanje 40 in 70 odstotkov, čeprav so ocene povečanja tudi višje in razmere potem še slabše. Tudi če bomo imeli petkrat več solarnih panelov (v celoti iz Kitajske), to pozimi ne bo veliko pomagalo in samooskrba Slovenije z elektriko bo padla na 40 %.

Te številke so neizprosne in glede na vse načrte preprosto ne morejo biti drugačne. In kje je potem rešitev? Kje dobiti potrebno elektriko, ali ustaviti zeleni prehod ali razvoj? Ali smo za novo nuklearko ali ne, sploh ni ključno vprašanje. Predstavljena tabela zahteva predvsem odgovor vseh odgovornih oseb pa tudi ljudi, kje vidijo alternativo.

Seveda bi nam bilo mnogo lažje, če bi potrebno elektriko lahko zagotovili iz drugih virov in gradnja JEK2 ne bi bila potrebna – a kaj naj bi bili ti alternativni viri pozimi? Odgovorov ne moremo nikjer prebrati.

Razprave, ki jih bomo imeli glede izgradnje JEK2, mogoče zato niso pravilno usmerjene. Prvo ključno vprašanje je pravzaprav, kako bomo perspektivno zagotavljali prepotrebno električno energijo v zimskem času in kakšne imamo alternative. Zaenkrat, na osnovi vseh informacij in znanih tehnoloških možnosti, je alternativa izgradnji druge jedrske elektrarne samo uvoz in izjemno visoka energetska odvisnost od tujine ali pa močno znižanje porabe, spremembe navad ljudi in opuščanje vseh energetsko potratnih obratov. Ko spremljamo načine preživljanja povprečnega državljana in njegove želje, lahko močno dvomimo, da so ljudje na to pripravljeni kljub načelnemu zavedanju o podnebnih spremembah. Zato moramo iskati rešitev v smeri zagotavljanja več električne energije tudi v zimskem času. In zaenkrat se edina opcija kaže v izgradnji JEK2. Ne glede na to ali smo ali nismo del “jedrskega lobija”.

V drugem delu prispevka bomo še nekoliko podrobneje pogledali stroškovni vidik naše energetike.

35 komentarjev

  1. Bogdan

    Čeprav je članek strokovno napisa, podprt s konkretnimi podatki, je bistvo v enem odgovoru:
    Drugo jedrsko elektrarno v Sloveniji ne bi zgradili za samooskrbo Slovenije, temveč zgolj in samo zato, da bi se nekateri ” soustvarjalci” bodoče jedrske elektrarne bogato ” omastili!” Ne verjamete? Dokaz je TEŠ 6!
    Plačali bomo pa Slovenci. Že tako najdražja država ( cena elekrike) v Evrpi smo. Po morebitni novi nuklearki pa bomo najdražji na svetu. Ne verjamete? Boste videli.?!

  2. Peter klepec

    Sicer pa, elektrarn ni nujno treba gradit v svoji dezeli. Lahko jih zgradis tam, kjer so pogoji boljsi in uvazas elektriko. V Nemciji je svedski Vattenfal eden najvecjih lastnikov elektricnega omrezja.

  3. Andrej Muren

    Zagotovo si mora Slovenija zagotoviti čim višjo stopnjo samooskrbe z električno energijo. Če bi se namreč preveč zanašali na uvoz, se nam lahko zgodi v primeru kakšnega razpada evropskega omrežja podobno kot je bilo s covid maskami: vsa meddržavna solidarnoist se je v hipu prenehala. V primeru elektrike bi to pomenilo, da bi se Slovenija znašla v temi.
    Dolgoročen stabilen vir električne energije je lahko samo nova NEK. Seveda bo draga, pri njeni izgradnji bodo levaki kradli kot za stavo, potrebno bo kakšnih 15 let do njenega zagona, pa vendar. Brez nje bomo imeli hazarden energetski sistem, ki bo kril čedalje manjši delež porabe elektrike.
    Seveda nova NEK ne pomeni, da moramo opustiti izgradnjo vseh drugih proizvajalcev elektrike. Še naprej je treba graditi hidroelektrarne na Savi, vsekakor kasneje na Muri, verjetno bi se dalo kakšno tudi na Soči. Izgradnjo solarnih panelov in vetrnic pa bi prepustil privatnemu kapitalu, ta bo zraven, če se bo splačalo, drugače ne. Zakaj bi morala država kar naprej podpirati izgubarje?

  4. Beri1122

    Zakaj so pravi strokovnjaki poraženi dvakrat. Prvič zato, ker politika, predvsem leva povozi stroko – in če to še ni dovolj sledi drugič. Politika si vzame t. i. politične strokovnjake in stroka/pravi strokovnjaki so povoženi še enkrat.

  5. Peter klepec

    Re:..Odgovorov ne moremo nikjer prebrati.

    Glede na majhnost drzave ima SLO odlicne resourse za temo energetika. Univerza, instituti, politikume tipa ELES pustimo ob strani.
    Energetika je zelo strokovna tema in vse sloni na precej eksaktni matematiki, v povezavi s tehnicnimi resitvami in ekoloskimi ter varnostnimi aspekti. Tako smo se vcasih ucili na Vicu, kjer je vsa ta pamet bila skoncentrirana.
    Omenjena Nemcija je odlicen ucni primer kaj se zgodi, ko zadeva preide na nivo politike. V naturi te je, da pri zelo kompleksnih zadevah, zaradi populizma dela napacne odlocitve. Kljub temu, da je stroka sposobna predloziti zelo eksaktne studije za vsak problem. Te studije obstajajo, verjamem, da tudi v SLO, zato cudi izjava, da « ni odgovorov ».
    Odgovori so, le politika jih ne uposteva, ker je problematika tako kompleksna. Predvsem je pa neproduktivno banalizirat v javnosti in silit ljudstvo odlocat o necem, cesar ne morejo razumeti v detajlih.
    Ampak ravno to se v SLO kar naprej pocne, pa naj gre za etiko, gospodarstvo, tehniko ali medicino.
    Mogoce bi moral biti pogoj za glasovanje na referendumu doktorat iz fizike, medicine ali filozofije (glede na temo), izpit iz Kanta, ter deset let prakse na Jozefu Stefanu. Mogoce tudi predlozitev dokazila o najmanj desetletnem bivanju izven SLO.

    • Miller

      Ne pomagajo ti doktorati niti priimek Einstein, če si politično indoktriniran, oz., kdo sploh ni.

      • Peter klepec

        Zato sem omenil desetletno karanteno.

  6. tohuvabohu

    “Električna energija je najpomembnejši energent”

    Bedarija. Kateri kreten se je spomnil izraza “energent”? Ta se uporablja samo na Balkanu, nikjer drugje. Električna energija je energija in ne nekakšen energent.

  7. Lojze

    Dober članek, ki zastavlja prava vprašanja. Pa stabilnosti omrežja, ki je ena pomembnejših sestavin elektroenergetskega sistema niti ne omenja…

  8. TL

    Mene pa zanima nekaj: za koliko milijard eur bomo preplačali novo nuklearko?

    #korupcija

    • Peter Šalamun

      Dokler se ne bomo naučili volit in kaznovat politike, ki vsako leto miljarde preplačujejo, vse investije in sisteme v državi, zdravstvo itd. Mene zanima kam so šle miljarde iz letošnjega, lanskega itd. proračuna.

  9. slavkope

    Dokler bodo “gen-i-alni štromarji” na oblasti skušali vse fizične in pravne osebe v RS sistemsko in enostransko podrediti absolutnemu monopolu proizvajalcev in posredovalcev električne energije in dokler bodo fanatični zeleno-trajnostni verniki “svete Grete Tumberg” v RS nasprotovali vsaki novi vodni in vetrni elektrarni ter uporabi zemeljskega plina ter lesne bio-mase za proizvajanje električne in toplotne energije, bo JEK 2 edina in ultimativna rešitev za stabilno in večinoma domačo oskrbo RS z zadostno ponudbo električne energije.

    Poslovno perverzni in neobrzdano profitoljubni “gen-i-alni štromarji” na oblasti skušajo pred veliko investicijo v JEK 2 izkoristiti čim več prihrankov državljanov in poslovnih osebkov v RS za le kratkoročno obetavno investiranje v finančno potratne in nestabilne manj zmogljive sončne elektrarne ter shranjevalnike začasno neuporabne energije, s katerimi pa bomo na dolgi rok le še dodatno in na veliko obremenjevali naravno okolje z neuničljivimi odpadki za naslednja desetletja in stoletja.

    • Zvezdana Žurman

      nisem strokovnjak za energije, a vsekakor sigurno obstajajo viri, ki so VARNEJSI, saj so odpadki iz teh virov zelo zelo obremenjajoci za naso mati geo.
      ali za 2 miljona ljudi, predmestje vevjega mesta , ni mogoce najti drugih virov? Butalci ali hlapci? kaj smo?

      • P.Kos

        Ne gre samo za 2 milijona ljudi, temveč tudi za industrijo, ki ta dva milijona ljudi hrani. Da to lahko, potrebuje el.energijo.

        Sicer pa, dokler bo po Sloveniji letala jata letečih podgan, bo energije primanjkovalo in bomo z blagoslovom elektro “strokovnjaka” v trenutnem agregatnem stanju predsednika vlade, plačevali najdražjo el.energijo v Evropi.

    • Rokovnjac

      Za vodne centrale je propadla Yuga imela,kar precej dobro organizirano izdelavo opreme,Litostroj turbine,Rade Koncar pa generatorje.Ali mi nejdo lahko pove,kam je vse to slo????Jaz ne vem,ker sem odsoten ze 60 let,rad bi pa vseeno vedel?!

  10. deni

    Ren se pač zgodi ob vnetem pisanju. Lapsus. Seveda se oproščam napaki. Ja drži, AC-DC. Sicer pa strastni oboževalec avstralskega benda pod tem imenom.

    • Rokovnjac

      AC-DC vAmeriki pomeni istosmerni in izmenicni tok (alternate current and direct current),lahko pa pomeni tudi oznaka buzerantov!

      • deni

        Z buzeranti pač nimam nič, toliko več z dobrim starim rockom. Ni kaj old school generacija.

  11. beri1122

    Bom dal še eno primerjavo, da bom lažje razumljen. Podjetniki/gospodarstvo ne gredo v nerazvite države samo zato, ker je tam delovna sila nizka, ampak je zanje pomembna tudi politična varnost v teh državah. Dokaz.
    Podjetja/gospodarstvo se je masovno selilo recimo na Kitajsko in v Rusijo, a kaj ko tu tudi diktatura (katerakoli) ne omogoča mirne/varne proizvodnje in ustvarjanja dobička. Tisti trenutek ko se je Rusija spustila v vojno so prvo kratko potegnila vsa tuja podjetja v Rusiji. Ko se bo Kitajska odločila za svojo vojno – bodo prav tako prva na udaru tuja podjetja/gospodarstvo.
    Zato omenjam dejstvo, da so varni in zdravi, ter pametni politični pogoji tisti za vse ostalo. Mi teh pod to levo vlado nimamo – zato nam odhajajo iz Slovenije podjetja, mladi študentje pa zapuščajo Slovenijo, da se nadalje izobražujejo in nadgradijo svoja znanja. Je hudič, če ti strokovnost ne sme biti na prvem mestu, kajne?

  12. ren

    Najprej moramo izvoliti vlado, ki bo strokovno in politično razumela energetske potrebe Slovenije, potem bomo pa razpravljali o energetiki. Sam pod nobenim pogojem ne bi na streho hiše namestil sončne elektrarne, dokler imamo to vlado in tega fičfiriča za predsednika vlade. S to vlado nikoli ne veš, kaj si bo izmislila, da bi še bolj nagajala ljudem.

  13. deni

    Tokrat je Bine zadel glavico na žebljico. Elektrika je, odkar je Tesla s finančno pomočjo Westinghausa izumil dvosmerni tok in zgradil prvo elektrarno na Niagari Če bi bilo po Edisonovo, bi žice prepredle mesta, da se ne sonca ali neba niti videti ne bi dalo. Kakorkoli po izumu parne energije, bencinskega motorja je bila elektrika najpomembnejši faktor industrializacije in napredka človeštva. Seveda ima tudi veliko nepredvidenih za samo zemljo in človeštvo pogubnih učinkov. Izpusti C2, oziroma izpustov toplogrednih plinov, Termoelektrarne, Černobil, Fukušima, zajetja rek, ki poderejo naravno ravnovesje življa v vodi itd. To je pač cena napredka in kdor bi hotel to zavreti, se lahko poda nazaj v kameno dobo.

    Vedno več električnih vozil, ki so ravno tako zaradi surovin v baterijah itd. ekološke katastrofe, kjer jih pridobivajo in izkoriščanje poceni delovne sile ali celo novodobno suženjstvo itd.

    Ampak kot rečeno, človek vedno znova, kakor iznajdlivo bitje najde nove potenciale. Saj so na začetku industrijske revolucije delavci razbijali stroje, češ, da jim odžirajo delo. Tako bi lahko dandanes razbijali računalnike, robote itd. Ampak vsem tem modernim napravam, avtomobilom, avtobusom, el. kolesom itd. je skupni imenovalec reci in piši, elektrika.

    Za elektriko je znano, da je ženskega spola, izmuzljiva, če se je dotakneš, no ja, te vkoplje, da vidiš zvezde v prenesenem pomenu ali dobesedno. Kakor je znano pa brez žensk ne gre in ravno tako je z elektriko, če v slučaju kakšne katastrofe elektrike zmanjka, je človeštvo, no vsaj večinski del, obsojeno na propad. Sveče in podobne zadeve pač ne poganjajo moderno civilizacijo naprej. Seveda se tega pametne države, no ja, pametni voditelji, politiki in raznorazni strokovnjaki še preveč zavedajo.

    Pustimo danes ob strani distributerje tipa Golob. Potem pa se najdejo raznorazni Zeleni, Vesne in podobni eko strokovnjaki, ki so proti izgradnji drugega bloka JEK. Najbrž se vozijo v avtih, imajo el. naprave itd. kakor v priljubljenih Kremenčkovih.

    Kakorkoli, živijo v oblakih, da el. energija pride sama po sebi ali pa pada kakor mana iz nebes ali pa jo z vedrom zajemaš iz najbljižje vode. Seveda noben vir el. energije ni popolnoma neoporočen. Ampak jedrska energija je zaenkrat najmanj škodljiva za človeka, okolje, C2 itd. itd Pustimo Černobil, kjer je bila sovjetska tj. ruska tehnologija kup šlamastike itd. oziroma šalabajzerska do amena in je kar klicala po katastrofi. Kdor je videl serijo Černobil ve zakaj se gre. Fukušima je neroden slučaj, vendar v Sloveniji ni za pričakovati cunamija. Tehnologija je normalno v skoraj 40 letih ogromno napredovala.

    Zatem spet nastopijo zeleni in tisti, ki dobro služijo s prodajo kitajskih sončnih panelov, ki mimogrede tudi povzročijo požare.. Tudlajo, zeleni prehod in podobne neumnosti. Menda si vsako živo bitje vključno s človekom želi čistega in zdravega okolja. Ampak tu se da manipulirati z ljudmi kot nikjer drugje. Potem z raznimi floskulami o vetrnicah, panelih pumpajo ljudstvo.

    V nekaterih državah se že otepajo izrabljenih vetrnic, ki najbrž tudi onesnažujejo okolje in kot dinozavrova okostja ležijo naokrog. Ok, po drugi strani razumem, da niso vedno v ozadju različni interesi in je preje resnično velika eko zavest. Lepo, pohvalno, AMPAK, vecni ampak. Dajte gospodje, tovariši, tovarišice, gospe ekologi, NVOoji, ki se ukvarjajo-te z ekologijo in ne s salamami, splavi, s pravicami žensk (najbrž ne z muslimanskimi) itd. Dajte na plano realne, racionalne ŕešitve in ne natresajte pravljic za, eh saj niti otroci več ne verjamejo v pravljice.

    Tako, da pamet v roke, tako načrtovalci novih el. central, ravno tako eko kritikastri, ki se obnašajo kot, da živijo v vzporednem svetu, kjer vse samoumevno pade od nekje, pač tam nekje za devetimi gorami devetimi vodami. Je pa dejstvo, če bi človeška neumnost poganjala svet naprej … Na srečo pa še vedno obstaja dovolj inteligentnih pametnih ljudi, ki imajo vizijo in genij, da se bo svet še vedno vrtel dalje in človeštvo še vedno prosperiralo, kakor še nikoli do zdaj ni v vsej človeški zgodovini, ko je Homo Sapiens sestopil z dreves in se postavil na noge in sprva počasi, potem pa vedno hitreje napredoval. Ravno zaradi hitrega napredka ljudje hodimo po robu preživetja, ker je miselnost mnogih še vedno v tistih časih. In to na žalost tistih, ki držijo v rokah vse vrste orozij za množično ubijanje. Vendar je potrebno gledati v prihodnost optimistično, ker samo pozitivno ni nujno vedno tudi dobro.

    • ren

      Imamo enosmerni in izmenični tok. “Dvosmernega” nimamo.

  14. beri1122

    Bine Kordež – v Sloveniji ni to strokovno vprašanje, ampak politično – tako kot za Kitajsko ni vprašanje zdravje tega planeta saj še naprej pridno kuri premog. Nadaljnja razlaga ni potrebna, kajne?

    • Miller

      Tudi Nemčija pridno kuri premog.

    • Brane

      Od kod pa misliš da pride energija potrebna za izdelavo telefona, ki ga držiš v roki?

  15. jaz

    Dobra razprava. Je pa bil nekaj časa nazaj nek vele strokovnjak na televiziji in nas prepričeval, da je Jek krško nesmiseln in predrag. In da bo elektrika iz njega predraga. In ko uvažamo elektriko iz Francoskih premnogih jedrskih elektrarn elektrika morda ni predraga, in ali jo kupujemo po ekonomskih cenah.
    Ampak pri tako vsekani ali celo zlonamerni vladi je pomembnejši referendum o rekreativni uporabi kanabisa oziroma prostovoljnem končanju življenja.

    • Janez Tomšič

      Srednja Sava, ogromen energetski potencial, le naše vodstvo je popolnoma nesposobno. Sončna energija pa je komplementarni vir in ne alternativa. Manjka tehnologija dolgoročne, maloizgubne hrambe el.energije ali prenos te energije brez velikih izgub na velike razdalje!

    • Miller

      Tudi če bi bila iz Jek2 dražja, ostane naš zanesljiv vir.
      Glede na situacijo po EU, vedno obstaja možnost, da nam nekdo zapre pipico ali izsiljuje. Potem lahko ostanemo kot riba na suhem.

      • Peter klepec

        Samozadostnost v EU ne obstaja na nobenem podrocju. Ne pri surovinah, ne pri hrani, farmaciji in splosnih stvari za zivljenje. Tudi za energetiko ta argument ne obstaja. Tudi nafte in plina nimamo.
        Pravi argumenti pri energetiki so drugi.

        • Miller

          Nimamo niti nafte niti plina, imamo pa pre-potrebno vodo za hlajenje…

        • Miller

          Ravno pri hrani je cilj samozadostnost. Imamo vse možnosti.
          Hvala za poljsko crkovino in kitajske špagete.

          • Peter klepec

            Spageti morajo biti italijanski, beli sparglji iz Schrobenhausna cesnje iz primorske ali Spanije, paradajzi pa istrski.
            Kdor pa hoce avtarkijo, mora kupit avto iz Kragujevca.

        • Milers

          Najnaprednejše države gradijo gravitacijske elektrarne v zapuščenih rudnikih inp. Elektrika baje bistveno cenejša.

  16. APMMB2

    Dileme ni. Slovenija mora zagotoviti samooskrbo na področju električne energje.
    Ko pogledamo, katere možnosti so na razpolago, vidimo , da je edino jedrska energija tista, ki lahko pokrije potrebe v bodočnosti.
    Hidroenergija je bolj ali manj izčrpana, tudi če izgradimo verigo Savskih elektrarn v celoti in če izkoristimo Muro. Obnovljivi viri energije , sonce in veter so nestabilni in ne morejo zagotoviti stabilne oskrbe.
    Nafte in plina nimamo, premog pa je skorajda prepovedan, zato preostane le še jederska energija.
    Imamo jedersko elektrarno s katero imamo odlične izkušnje. Lokacija nove je določena ob njej v Krškem. To zanesljivo poenostavi vse postopke umeščanja v prostor, saj so osnovna vprašana že razčiščena.
    V svetu je zgrajenih nekaj sto jedrskih elektrarn, nekaj jih je ta hip v izgradnji.
    Do potankosti so znani stroški in tudi roki izgradnje.
    Potrebno se je odločiti za velikost in tip jederske elektrane in vemo točno, koliko bo elektrana stala in kako dolgo jo bomo gradili.
    Jasno pa je, da določene inštitucije, posamezniki in lobiji nasprotujejo jederski elektrarni in si izmišljajo najrazličnejše ovire, da bi prperečile izgradnjo.
    Zelo na pamet lahko predpostavim, da lahko jesrskaelektrarna stane največ 10 milijard in njena izgradnja lahko traja pet let. Če k temu prištejemo še priprave na gradnjo , tore še dve leti, lahko pričakujemo prve megavate v največ sedmih letih.
    Takšno stanje zagotavlja izgradnjo ob ne preveč visoki zadolžitvi in zagotavlja nemoteno oskrebo z električno energijo v naslednjh štiridesetih letih.
    V tem času se bodo pojavile boljše,učinkovitejše in manj rizične tehnologije. Sanjati o nijih danes je nesmisel.
    Edina ovira pri izgradnji pa smo sami, saj bomo morali premagati blazneže, vernike in prevarante .
    Eden takšnih je pravkar izvoljeni Prebilič, ki se je nenadoma prelevil iz redečega v zelenega in glede na velik uspeh na volitvah, utegne zavrati izgadnjo jedeeske elektrarne.

    • Peter klepec

      Razlozite zakaj bi ravno pri elektricni energiji rabili avtarkijo, medtem ko je nimamo nikjer drugje, razen mogoce pitni vodi?

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Poljska se pospešeno oborožuje in kadrovsko krepi svojo vojsko, ki šteje 200.000 aktivnih pripadnikov, izdatki zanjo pa presegajo 4,0% BDP. V nekaj letih naj bi poljska vojska narasla celo na 300.000 aktivnih pripadnikov, s čemer bi Poljska postala država z najmočnejšo vojsko znotraj Evropske unije. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vojska na Poljskem sploh ena najpomembnejših tem v javnih razpravah. In to z dobrim razlogom – zaradi Rusije. Rusija namreč vleče Poljsko vse globlje v hibridno vojno. V minulih mesecih je v državi izbuhnilo več velikih požarov, Rusija naj bi stala tudi za hekerskimi napadi na poljsko državno tiskovno agencijo, na poljsko-belorusko mejo vedno znova prihajajo skupine ilegalnih migrantov. Najnovejša provokacija pa so skupne vojaške vaje beloruske in kitajske vojske le nekaj kilometrov od poljske meje.

Kaj je rešilo Donalda Trumpa pred usodnim strelom

Bivši ameriški predsednik Donald Trump bi v soboto zvečer skoraj postal bivši. Če bi namreč atentator boljši strelec, bi republikanskega predsedniškega kandidata krogla zadela v glavo, ne pa le oplazila desnega ušesa. Glede na kaliber polavtomatske puške Remington AR 15 bi bil Trump v tem primeru skoraj zagotovo mrtev. Takšna puška je v ameriških zveznih državah, kjer je orožarski trg liberaliziran, v prosti prodaji in stane približno 950 evrov. Ali so se z (neuspelim) atentatom Donaldu Trumpu na stežaj odprla vrata Bele hiše? Ankete so mu namreč prikazale takojšen skok podpore.

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO ni le vojaško obrambno zavezništvo, ampak tudi politična organizacija, ki enako kot Evropska unija temelji na vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Natu ni vseeno, ko se te zanikajo. Pri tem lahko ugotovimo, da ne tako majhen del slovenske javnosti ob ruskam napadu na Ukrajino, torej ob največji varnostni krizi na našem kontinentu po drugi svetovni vojni, ostaja dokaj neprizadet. Naš diplomatski komentator Božo Cerar ob tem ugotavlja, da se del Slovencev obnaša tako, kot da nova pravila, ki jih skuša v Evropi uveljaviti imperalistična Rusija, izrecno za Slovenijo ne bodo veljala. In kot da je slovenska varnost razumljiva, za vedno dana sama po sebi in da nam zanjo ni treba skrbeti oziroma k njej skoraj nič prispevati. Ankete kažejo, da kljub zelo kritičnemu mednarodnemu trenutku naša javnost ni naklonjena dodatnemu trošenju za obrambo in da je podpora našemu članstvu v zavezništvu med vsemi članicami sploh najnižja.

Iranska pravljica o tem, kako so novega predsednika naslikali kot reformista

V Iranu je končno zmagal “reformist”, politik, naklonjen spravi z Zahodom, pravicam žensk in bolj liberalnemu vzdušju v družbi. Takšne so bile ugotovitve večine mainstream medijev na Zahodu, potem ko je na volitvah v Iranu zmagal nekdanji srčni kirurg in minister za zdravje Mahmoud Pezeshkian. A kot opozarjajo iranski borci za človekove pravice, je vse skupaj za lase prevlečeno. Takšen narativ spregleda bistvo iranske teokratske diktature: namreč da v takšnem režimu ne more biti nobenih “liberalcev”, torej zmernih, reformističnih ali celo demokraciji in človekovim pravicam naklonjenih politikov. Če bi bili, bi se že zdavnaj našli v zaporu, pred nekaj desetletji pa bi končali pred strelskim vodom ali bi jih obesili na kandelaber.

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Glede volitev v Veliki Britaniji ni bilo dvoma, da bodo zmagali levosredinski laburisti, bolj napeto je bilo v Franciji, kjer so po zaslugi dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprečili zmago radikalne desnice, ki jo simbolizira Nacionalni zbor. Francoska izkušnja bi morala enkrat za vselej strezniti desnico o večinskem volilnem sistemu v Sloveniji, saj bi se pred drugim krogom vse stranke, ki slišijo na “antijanšizem”, dogovorile o podpori kandidatom levice ali leve sredine. Kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bi imela levica 80 odstotkov poslancev v Državnem zboru, opozicija pa bi bila marginalizirana. Tako izrazita neenakomerna zastopanost prinaša tveganje, da se politika iz parlamenta v nekem trenutku preselila na ulico. To pa ustvarja nevarnost državljanske vojne, pred katero ni imuna nobena, še tako demokratična država ne.

11 laži Jenullove iniciative Glas ljudstva in Dušana Kebra

Skupina zdravstvo.si je preučila najpogostejše trditve skupine Glas ljudstva, ki ga v javnosti poosebljata Jaša Jenull in Dušan Keber. Sklepna ugotovitev se glasi: laž vseh laži je slogan “ohranimo vsem dostopno javno zdravstvo”, kajti dejansko so šli vsi dosedanji predlogi Jenulla, Kebra in Golobove vlade v nasprotno smer – v zmanjševanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Zato se čakalne dobe še podaljšujejo. Zato zdravniki stavkajo. Zato je ministrica brezbrižna do nadaljevanja mafijske prakse preplačevanja medicinskega materiala in zdravil. Zato zaposleni v zdravstvu pospešeno zapuščajo sistem. Keber, Glas ljudstva in Golobova vlada z ministrico za zdravje na čelu z vztrajanjem pri socialističnem planskem modelu državnega zdravstva in uvajanjem delovne obveznosti za zdravnike v resnci pospešujejo privatizacijo zdravstva, namesto da bi končno pogled usmerili čez planke in se v dobro bolnikom začeli zgledovati po uspešnih rešitvah na primerih Francije, Nizozemske, Avstrije ali Švice.

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

V prvem delu teksta o energetski prihodnosti Slovenije, ki smo ga naslovili “Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine”, smo prejšnji teden ugotavljali, da bomo v prihodnosti glede na trenutno znane tehnologije lahko na domačih tleh proizvedli pozimi manj kot 40 % potrebne elektrike. Zato je prvo ključno vprašanje, na kakšen način si bomo v tem letnem času zagotovili vso potrebno elektriko – z izgradnjo JEK2, z uvozom ali na nek tretji način, ki ga zaenkrat še ne poznamo. Vsi se najbrž strinjamo s tem, da se država brez zadostne oskrbe z električno energijo preprosto ustavi. Zato bi moral razpravljavec o tej tematiki predvsem predlagati, kje vidi vire oskrbe – in ne samo česa si ne želimo.

Ali je SLS sabotirala svojega “špicenkandidata” Petra Gregorčiča?

SLS je najstarejša demokratična stranka pri nas, ki je 9. junija izgubila status parlamentarne. Leta 1988 ustanovljena stranka enostavno nima sreče s svojimi predsedniki, ki se med vsemi strankami najpogosteje menjavajo – doslej so jih imeli že 11. Zadnji, Marko Balažic, je za evropske volitve angažiral Petra Gregorčiča. Resda je ta dosegel dober rezultat in bil skoraj izvoljen, vendar je hkrati tudi res, da SLS v vzhodni Sloveniji praktično ni imela opazne predvolilne kampanje. Kdo je zagrešil tako usodno napako? Je šlo res le za malomarnost? SLS je zmanjkalo manj kot 3.000 glasov za vstop Evropski parlament.