6. junija, pred tremi dnevi, se je na obali Normandije zbralo bržkone največ stoletnikov v zgodovini te francoske pokrajine, kamor so zahodni zavezniki usmerili svoje načrte za prodor v Evropo. Veterani II. svetovne vojne bodo počasi izumrli in čez desetletje, ko bomo obeležili 90-letnico izkrcanja v Normandiji, verjetno tam ne bo več nikogar, ki bi mu politiki lahko salutirali v znamenje spoštovanja in hvaležnosti.
Vedno znova nas morajo obletnice, kakršna je 6. junij, spomniti, da osvobajanje Evrope ni bilo niti hitro niti enostavno. Bilo je krvavo in samo 6. junija 1944 je na normandijskih plažah umrlo več deset tisoč Američanov, Britancev, Kanadčanov in drugih narodnosti, ki so sodelovale v največji pomorsko-desantni operaciji II. svetovne vojne. Med zavezniškimi vojaki, ki so se prebijali skozi pekel minskih polj, bodečih žic in nemških strojnic, je bilo tudi nekaj Slovencev. Neprimerno več jih je bilo na drugi strani, v nemških uniformah, prisilno mobiliziranih. Tudi ta del Evrope je izkusil državljansko vojno, zaradi katere smo Slovenci proporcionalno izgubili precej več svojih rojakov kot pa večina drugih narodov.
Tudi zaradi tega, kar se nam je dogajalo v času II. svetovne vojne, s katero sovpada tudi državljanska, se še danes sprašujemo, na čigavi strani smo pravzaprav bili v tistem času. Proti komu smo se najbolj zavzeto borili? Zakaj je Josip Broz ostro nasprotoval zavezniškemu načrtu o invaziji v Dalmaciji, vemo: ker bi komunisti izgubil nadzor nad “osvobajanjem” tedanje Kraljevine Jugoslavije in ker bi zahodne demokracije vztrajale pri poštenih in svobodnih volitvah.
+++
Dolgo časa so nam prali možgane, kako izjemno pomemben je bil naš prispevek k zavezniškemu boju. Gotovo je nekaj štel, konec koncev so partizani v štirih letih pobili skoraj 1000 nemških vojakov (sic!), poleg tega ni bilo samoumevno, da obstaja odporniško gibanje v vsaki okupirani evropski deželi. Toda daleč od tega, da bi bili ravno mi tisti, brez katerih Evropa ne bi bila osvobojena. Grenko spoznanje, ki je v bistvu dokaz naše realne vloge v svetu, je seznam povabljenih na letošnjo slovesnost v Normandijo. 6. junija 2024, ob 80-letnici izkrcanja, tam ni bilo nikogar iz Slovenije. Pred desetletjem, ob 70. obletnici “najdaljšega dne”, je bila v Normandiji vsaj Zveza borcev. Takrat je prišel tudi Vladimir Putin, menda zadnjič, kajti zaradi okupacije Krima je že izgubljal simpatije Zahoda, kjer so ga propoznali kot idejnega naslednika tistih evropskih samodržcev, ki so staro celino pred 85 leti pahnili v svetovni spopad.
Letošnjo spominsko slovesnost v Normandiji je zaznamovala predvsem prisotnost ukrajinskega predsednika Zelenskega. Ukrajina se danes simbolično bori z režimom, ki simpatizira s časi, ko so Evropo uničevali trije zločinski režimi. Fašizem se je zrušil leta 1943 s kapitulacijo Italije, nemški nacionalni socializem poldrugo leto kasneje, 8. maja 1945. Najdlje je kljuboval stalinizem oziroma – po Stalinovi smrti – komunizem, ki se je v Evropi končal šele konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih. V Rusiji, ki jo je razpad Sovjetske zveze za nekaj let spravil na kolena, so zgodovinsko ponižanje premagali šele s političnim vzponom Vladimirja Putina. Davno pred Donaldom Trumpom in evropskimi (desničarskimi) populisti je Putin začel izvajati doktrino “Make Russia Great Again”, po kateri je zgodovinska nujnost, da Rusija za vsako ceno spet postane nekdanja imperialna sila. Rusija je po manj kot desetletju kaotične demokracije in vulgarnega kapitalizma prišla pod kap Putinove avtokracije in državnega nadzor nad oligarhi, ki so si pred tem v tranziciji nabrali stotine milijard premoženja. Podobno kot Stalin je tudi Putin vzpostavil lojalnost na temelju terorja in strahu. Kdor se mu ni uklonil, je končal v sibirski kazenski koloniji ali je padel skozi okno.
+++
Normandija, D-Day, predstavlja največjo invazijo v zgodovini moderne civilizacije. 6. junija 1944 se je Hitlerju podrl Atlantski zid. Obletnica ima za zahodne zaveznike še vedno izjemen pomen. Slovenci, ki jih je nekdanji režim (1945-1990) vseskozi indoktriniral v prepričanju, kako izjemno pomembna je bila vloga Titovih partizanov v Jugoslaviji oziroma kakšen velik prispevek je dala naša NOB zahodnim zaveznikom, so letos začudno iskali naše politike ali vsaj borčevsko delegacijo. A letos ni bilo ne Putina ne Slovencev. Bil pa je nemški kancler Olaf Scholz. Pri nas so to mnogi razumeli napačno in se zgražali, kako da lahko nasledniki nekdanjih nacistov stojijo skupaj z zahodnimi zavezniki na obali Normandije in se spominjajo izkrcanja 6. junija 1944.
To začudenje, zmajevanje z glavo in celo žaljivi komentarji so najboljši dokaz, kako Slovenci še vedno ne razumejo koncepta sprave. Nemcev niso vedno vabili v Normandijo, praksa se je spremenila šele v zadnjih letih, ko je potrebno dodatno utrjevati evropsko zavest. Ves projekt združene Evrope, današnja Evropska unija, če hočete, je otrok francosko-nemške sprave. Dokler so bili Britanci v EU, je to seveda veljalo tudi zanje. Smisel sprave je točno v tem: da se zmagovalci in poraženci skupaj spominjajo trenutka, ko se je Evropa začela otresati totalitarnega objema. Zato je Normandija tudi za Nemce pomemben simbol rešitve pred zločinskim režimom, ki je Nemčijo pahnil v svetovno vojno. Brez invazije zahodnih zaveznikov bi Nemci na koncu vseeno utrpeli poraz proti mogočni Rdeči armadi, vendar bi vojna trajala še nekaj let, Stalin pa bi poleg nacistične Nemčije zasedel še vso Evropo.
Slovensko razumevanje svetovne zgodovine, še posebej pa druge svetovne vojne v Evropi, je kljub več kot tridesetletni demokratični izkušnji še vedno klišejsko in obremenjeno z jugoslovansko interpretacijo. Zato se ne čudite, če boste slišali ljudi, ki slavijo dosežke Stalinove Rdeče armade in zmanjšujejo vlogo zahodnih zaveznikov pri osvobajanju Evrope. O tem, koliko milijard dolarjev so Američani v orožju in opremi poslali Sovjetom, pa nič. V današnjih merilih je šlo za številke, ki so neprimerno višje od vojaške pomoči Ukrajini, nad katero so se spravili Stalinovi dediči.
Kje natanko bo Slovenija čez desetletje, ko se bodo Američani, Britanci, Kanadčani s svojimi zavezniki in evropskimi partnerji spominjali 90-letnice izkrcanja v Normandiji? Bo naš premier ali predsednik med povabljenci, ali pa bo skupaj z Vučićem in Dodikom hvaležno gledal Vladimirja Putina v Kremlju, kjer bo iz njegovih rok prejel visoko rusko državno odlikovanje za krepitve bratstva z Rusijo?
Za nastanek komunistične Yugoslavije so krivi Angloameričani. Iskrcanje na Sicilji je bilo z briljantno prevaro Nemcev, češ da bo iskrcanje v Grčiji, odlično izpeljano. Bistveno manj pa je bilo uspešno prodiranje čez Italijo do nas. V primeru iskrcanja v Grčiji bi bil Balkan osvobojen pred prihodom rdeče armade. Verjetno bi se naši komunisti borili proti zaveznikom. Ali je na to odločiev (Grčija ali Sicilja) vplivala Jalta, ne vem. Ni pa bil Jaltski dogovor 50:50 upoštevan kasneje, ko so partizani pred zavezniki vstopili v Trst in Gorico. Kako so kompenzirali ta dogovor, če sploh, pa nisem nikjer zasledil.
Se opravičujem za slov. napako v besedi “izkrcanje”
Naši “borci” pa res nimajo kaj iskati na proslavah izkrcanja v Normandiji, saj bi se njihovim “zmagam” tam smejali. Njihov edini “dosežek” je bila komunistična revolucija in posledična krvava državljanska vojna, ki je bila okupatorju še kako v prid.
Da smo si na jasnem:
dan D za Evropo je bila bitka za Stalingrad !
Največja bitka vseh časov. Od 23. avg. 1942 – 2. feb. 1943.
Skupaj 1,5 milijona ubitih na obeh straneh.
In začetek konca Hitlerjev Nemčije.
Dan D pa se je (končno) izvedel na apel Stalina, da se odpre druga fronta,
ker do 6. junija 1944, je vso težo nacifašističnega in kolaborantskega zla nosila edino Rdeča armada, ki je za osvoboditev Evrope dala 10 milijonov vojakov in partizanske enote po Evropi.
Danes pa nacifašistična pentagonska Nato propaganda svojim kolonijam ukazuje, da se Rdeče armade NE omenja v borbi za osvoboditev Evrope.
Sramota.
—
Ta ukaz je pograbil tudi libertarec Tomaž Štih, ki je šel celo tako daleč, da je imenoval rusofile vse tiste, ki omenjajo zasluge Rdeče armade pri osvoboditvi Evrope.
—
Le zakaj je bilo rdece armade sram,da se prikazi v Normandijski proslavi,ce pa je tako zasluzna!
Koga bi pa naj Slo.poslala?Parketarja,ki še parjeta ne zna dobro polakirati ali mogoče letečo podganon s pedersko hojo?Smo vsaj kakšen €privarčevali.
Vas moram tokrat pohvaliti, pišete zanimive stvari o zgodovini, ki seveda ni tako črno-bela, kot jo predstavljajo zmagovalci. Poleg kakega Hobsbawma in MS narativa je treba nujno pogledati: From JFK to 9-11, everything is a rich man’s trick. Ali pa vsaj Hypernormalisation.
Že dolgo bi rad slišal kak odziv od vas o tem… tok-tok, je kdo doma?
@deni: https://en.wikipedia.org/wiki/Tito%E2%80%93%C5%A0uba%C5%A1i%C4%87_Agreements
Kakorkoli! Nam, ki smo živeli v Jugoslaviji in zdaj – in prej – živimo v Sloveniji, je 2. vojna prinesla 49 let revolucionarnega komunističnega terorja in trpljenja. Rane revolucije še vedno niso zaceljene. O tem pričajo slovenska kreganja o 2. vojni in revoluciji še dandanašnji dnevi. Komunisti so si prigrebli oblast na hektolitrih krvi. In še danes nočejo odnehati. Sam sem še globoko v Jugoslaviji občutil neizmerno sovraštvo osebno od zagrizenega komunista na pomembnem položaju. To sovraštvo, ki bi ga lahko rezal z nožem, še danes boli.
Velika vecina ljudi v desetletjih po vojni ni obcutila terorja. Kaj je pa svoboda, kot jo je poznal zahod, pa itak niso vedeli. Teror in nesvobodo so obcutili le doloceni intelektualci, katerim ni bilo vseeno. Zato se danes mnogo ljudi misli, da v jugi ni bilo tako slabo.
To so dejstva. Ampak zgodovinsko dejstvo, pravzaprav katastrofa je, da je juga (povojna) bila kreirana na zlocinu. In SLO je direkten naslednik na istih temeljih. SLO vlece s seboj izvirni greh, ki ji odvzema moralno legitimnost. Ta greh se podeduje po logiki transgeneracijske travme, ki se bo poglabljala in zaradi katere bo slovenski narod izgubljal substanco. Ne upam projecirat koncnega efekta, ampak tako izginjajo narodi, brez genocida.
Tole o terorju in trpljenju je zelo relativno. Intelektualci niso nadljudje, teror so doživljali tudi povsem navadni ljudje. Zapostavljanje ljudi, ki niso imeli pravega pedigreja, trpljenje ljudi, ki zaradi poklica niso smeli hoditi k maši (učitelji). Teror so izvajali z odvzemi potnih listov ali pa z nepodaljševanjem le-teh. Navsezadnje so teror občutili ali trpeli občutljivi, empatični ljudje zaradi tega, ker so zapirali nekatere disidente (Miklavčič, Blažič). In ne nazadnje, prav dobro smo vedeli, kakšna svoboda je na Zahodu. Pri nas smo imeli svobodo samo na jeziku, podobno, kot jo ima na jeziku golob in njegovo smešno “gibanje”. Njegova svoboda pomeni v resnici nesvobodo. Tako kot v titovini.
Občutek imam, da si relativno mlad. Jaz sem preživel titovino od prvega pa do poslednjega dne.
Nekako se pozablja početje klerikalcev med obema vojnama, ki niso tolerirali drugačnega mnenja. Recimo: Andrej Gosar: zgled izpred 100 let (VIDEO)
Objavljeno: 24. maja 2021
V sredo, 19. maja 2021, je na RTV Slovenija potekala oddaja Sveto in svet, posvečena slovenskemu politiku, delujočemu med obema svetovnima vojnama, dr. Andreju Gosarju.
Dr. Gosar je malo znana zgodovinska osebnost. To niti ne preseneča, saj tukaj živeči prebivalci v večini nismo ponosni ne na zgodovino, ne na politiko in ne na krščanstvo (še posebej ne v obliki socialne in politične misli). Kaj šele na vse troje skupaj!
Krščanstvo in socialna drža v slovenskem (predvsem medijskem) prostoru ne gresta prav dobro skupaj. Pa čeprav naj bi bila prav ljubezen do bližnjega (in politika kot ena najvišjih oblik le-te) …
Pa vendar je združevanje teh dveh drž, sociale in krščanstva, tudi Gosarja veliko stalo. Ko je nastopila druga svetovna vojna, zanj namreč ni bil več sprejemljiv ne mainstream takratne SLS, kakor se je postavil, ne krščanski socialisti, ki so po njegovem preveč kolaborirali s komunisti. V vojni in povojnih razmerah, kakršne so vladale, pa, vemo: ali si na eni ali na drugi strani. Za sredino ni prostora.
Do papeške okrožnice Quadragesimo anno je zavzel negativno stališče. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščanskodemokratične usmerjenosti politično osamljen; svaril je pred avtoritarnim korporativizmom, se zavzemal za »samoupravno stanovsko solidaristično« krščansko družbo in za avtonomijo Dravske banovine.
Leta 1941 se ni hotel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem v njenem vodstvu. Leta 1941 se je tudi razšel z SLS. Jeseni 1941 pa je s somišljeniki začel nastopati pod imenom Združeni Slovenci; veljali so za sredino. Leta 1944 je bil interniran v Dachau. Po vojni je do leta 1958 predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani.
Ni dobro proti vetru…
O kakšnem terorju in trplenju pa ti pišeš?Živeli smo 1000% bolje kot zdaj a si eden od Janševih bunkerašev iz Trstenjakove?
Namerno bom malce ciničen, sicer ne boste dojeli poante. Da, dan D je lep primer kako elite gledajo na ljudstvo oziroma potrošni material. Manjšina, ki je modra nikoli ne vlada, zato s takšno lahkoto, predvsem politične elite, odločajo o svoji in tuji človeški prihodnosti. Dam primer, da boste lažje razumeli.
Pri Evtanaziji ne gre za moralna, etična in še kakšna vprašanja. Elite iz javnega sektorja/država – so se pač odločili, da je metanje denarja za kronično bolne in/ali reveže proč vržen denar – zato s takšno lahkoto sprejemajo zakon o tej temi. Kako bodo umrli – ali z lastno ali tujo pomočjo je brezpredmetno razmišljanje/vprašanje – podobno kot politiki/generali vedo, da je nekaj milijonov umrlih v vojni (katerikoli) pač nujen človeški faktor, ki je že v-kalkuliran v njihovih načrtih o nadaljevanju in koncu vojne (katerekoli).
Elite ne razmišljajo tako kot tisti, ki umirajo – saj izhajajo iz prepričanja, da je nekaj milijonov mrtvih ljudi povsem majhen odstotek človeštva, ki živi na našem planetu.
Razumeti je potrebno, da živimo v digitalni dobi in vse več je elit, ki se zateka v virtualno resničnost, tudi zato, ker se vsaj podzavestno zavedajo kakšne usodne odločitve sprejemajo za človeštvo. To pa seveda ne pomeni, da se moramo iz mirovnikov norčevati zgolj zato, ker verjamejo, da bomo nekoč poznali le še mir in blagostanje za vse.
Strinjam se v tem, različno misleči ljudje in seveda temu primerno komentatorji. Ravno tako tudi zgodovinarji, pisci gledajo vsak iz svoje perspektive. Ampak tu pa je Catch 22. Zakaj in kako je Hitlerju uspelo poneumiti, sicer pametne, bistre, disciplinirane Nemce. Narod z Gothejem, Beethovnom, bratoma Grimm, da ne naštevam dalje Ena sicer dolgočasna knjga v kateri je Dolfe nakazal dolgoročno politiko s katero bodo Naciji zavzeli Evropski del SZ, vse slovanske narode zasužnjili, Žide pobili, Zahod pa prisilili, da igra po njihovih notah, oziroma, da zahodne države postanejo vazalna skropucala. Hočem reči, da ena knjiga, če hočete ena lastovka ne prinese pomladi, lahko pa takšno čtivo ustvari neznansko zlo. Različni pogledi morajo obstajati, sicer bi zašli v enoumje, ki se sploh v Sloveniji ne neha, pač se novi Novi razred ne namerava kar tako odreči svojim ugodnostim.
Kakorkoli, za I. sv. vojno je bila kriva celotna Evropa zaradi svojih parcialnih interesov. Napaka je bila storjena po tej vojni, ker je Francija od Nemčije zahtevala ogromne vojne reparacije. Nekako je šlo do gospodarske krize, ki se je hitro razširila tudi v Evropo. In tu pride na vrsto psihopatski Adi, sicer nikoli ne bi prišel na oblast. Vendar bi vedno obstajala nevarnost, ker bi močni Naciji mešali štrene. Francija je tudi grdo delala z nemško manjšino v Alzaciji, tako, da je Hitlerju šla na roko francoska ignorancam. Gospodarstvo Nemčije se je po prevzemu oblasti s strani malarja z raznimi ukrepi okrepilo in ljudje prej revni kot cerkvene miši so spet imeli delo in kar temu sledi. Siti človek pa sledi, tistemu, ki ga hrani. Nedolgo nazaj sem bral knjiģo J. P. Sartra Smrt v duši, kjer opisuje od Nemcev zajete framcoske vojake. Koliko poniževanja za drobtinico plesnivega kruha, kaj so šele počeli Židje, Slovani, Romi za skorjico kruha. Z lakoto ljudi ponižaš bolj kot z raznimi mučenji itd. Želodec se ne ozira na politiko, narodnost itd, temveč zahteva svoje in tu se konča čast in vse kar spada zraven.
Samo še ena anekdota iz partizanstva, če je verjeti avtorju kajpak resnična. Novega partizana, če hočete fazana je komandir čete spraševal, kaj je najpomembnejše za dobrega borca. Seveda je novinec kot iz topa izstrelil, da drugega kot puška ne more biti. Ne bo drzalo, mu odgovori nadrejeni, pač pa menažka, goveta, porcija whatever in žlica, no vsaj žlica. Antilopa in lev sta se zaljubila, basen pac, in lev lačen je antilopo pojedel, rekoč, da ljubezen gre skozi želodec.
Kakorkoli, kako se je kalvarija končala vemo skoraj vse, pravim skoraj vse. Da se bodo različna mnenja kresala od avtorja do avtorja pa je povsem normalno. Nekateri celo trdijo, da so bila koncentracijska taborišča izmišljena s strani Zaveznikov in Rusov. Sicer, na žalost je velika morija, klanje, poniževanje prinesla veliko gorje, ampak je bila tudi velika, čeprav kruta šola, kako se ohrani mir in blagostanje, sploh v Evropi. Do državljanske vojne na Balkanu, sploh do vojne v Ukrajini, ki jo zaradi tega ali onega vzroka spet tolmači vsak po svoje. Kakorkoli, psihopatskih diktatorjev ne zanima človek, pač pa njihova veličina obogatena z egoizmom, neusmiljenostjo, terorjem itd. Na žalost bodo vedno obstajali “ljudje”, ki se ne ozirajo na žrtve. Navadno se pač naključne zadeve poklopijo in pravi sadist v pravem trenutku na pravem mestu, recept za katastrofo. Saj ne moreš dati pobiti dojenčkov, da bi preprečil, no ja, kot tisti kruti faraon v Egiptu, ker je prerokovano, no ja karkoli že. Ali pa knjiga Brazilski dečki avtor katere Ira Levin je pa ravno nasprotno napisal, kako naj bi se rodil in živel novi Hitler. Zemlja se vrti dalje po svoji tirnici. Tiranski “bacili” pa se imajo za središče vesolja.
Ni anekdota, ampak resnica iz taborišč. Kdor je ostal brez žlice, je bil prvi za oni svet…
Ker življenje gre skozi želodec.
—
Deni, lepo pišeš, to govorim brez hinavščine. Opozoril bi te le na eno malenkost, ki jo je po mojem vedenju prvi zakuhal Robert Golob: ne gre za parcialne (t. j. delne), ampak za partikularne (t. j. posebne) interese. Golobu se pozna, da je iz tehnike prišel v politiko in ne obvlada pojmov. Se pa opravičujem za pametovanje.
Tohuvabohu. Ja bo bolj držala druga inačica.
Portal kot je pričujoči ne more nadomestiti primanjkljaja znanja in razumevanja zgodovine žal ne tako redkih posameznikov, kar z največjim zadovoljstvom izkoriščajo politiki, ki se čutijo poklicane za voditelje države in biti na oblasti. Koliko je to posledica neustreznega izobraževalnega sistema ter drugih razlogov je drugo vprašanje, dejstvo pa je, da nekaj aboniranih komentatorjev tega portala, tega niti slučajno ne more sprementiti. Za vsakega posebej je mogoče do potankosti vnaprej predvideti zapisana stališča za vsako temo posebej, s tokratno izjemo komentatorja Mira, ki najbrž iz previdnosti ne zapiše, da so zapisana stališča, ki so še posebej odraz popolne ignorance zgodovinskih dejstev, njegova lastna, zapiše pa jih le. Skratka, razen Mira nič novega.
Se pravi, če smo mi, ki ne mislimo kot levičarji, predvidljivi, oz. napumpani pa ne vemo od koga točno, tudi prav. Seveda bo glavni ironik, tega portala omenil, no ja, se ve koga, predvidljivo, mar ne dragi Grunf. Ker ne bom po imenih je nasprotna stran neverjetno inteligentna. Ok, najbrž je še vedno tvoj , vsaj duhovni vodja No.1 Josip od Kumrovca. Saj ni pomembno, vendar sem prebral vse kar je bilo vsaj, kolikortoliko užitno in ne polmetrski špeh. Od partizamskih pravljic do avtorjev, ki z dokumenti, dokazujejo, da vse ni črno belo, oz, rdeče belo. Vendar so sploh rdeči, še vedno tako zagrizeni, da bi še danes takoj pobili vse tekmece. Akademija Džerdžinski je usposobila svoje “študente” v neke vrste zve… Celo Maček je o tej ustanovi in SZ kot taksni imel marsikaj, ne ravno v najboljšem smislu za povefati
Ne Deni, niti približno. Tudi kalkulacija o kakor mojem duhovnem vodji je mimo, kakor tudi večina od pisarije in podukov na to temo. Lahko pa tudi pri tem, če zmoreš vsaj nekaj objektivnosti vidiš, kako kratkega daha je takšno razmišljanje. Medtem, ko sam nikdar v življenju tako po razmišljanju, kot po pripadnosti nisem bil niti blizu tako takratne, kot sedanje politične nomenklarure je, če te lahlo parafriziram, tvoj duhovni vodja bil in to v najbolj skrajni obliki, tako na eni, kot na drugi strani. Pa še cela vrsta njegovih sledilcev. Zaradi želje po oblasti, nič drugega. Sicer pa je bila moja kritika usmerjena na že prav neužitno premetavnaje zgodovinskih razlag in resnic, pol od njih prepisanih iz tekstov dokumentacev na Viasat History, vključno s tekstom v članku. Preveč.
Poglej Grunf. Prvo kot prvo smo bili že od malih nog indoktrinirani do amena. Tito bog, partija angelci, država socialistični raj. Tako, da od cicibanov, pionirčkov in mladincev do ljudi, ki znajo trezno razmišljati. Vmesna stopnja je bila udejstvovanje v ZSMS. Vendar so se mi odprle oči, ko so funkcionarji raje iskali svoje posle in po letu 91 postali kot kumrovški absolventi vsi po vrsti direktorji in lastniki raznih podjetij. Kasneje armija in realno življenje in floskule Novega razreda so me postavili na trdna tla. Saj mi je všeč, da vsi ne mislimo enako, ker ne živimo več v partijskem enoumju in s členom 133 za vratom. Zakaj razmisljam, kakor razmišljam. Recimo zanimivi so stereotipi, ker mi ni za Tita sem avtomatsko za Hitlerja, ker mi ni za te hinavske požrešne levičarje sem janšist, čeprav ne poznam nobenega SDSovca pac pa veliko SDejevcev. Kar se pa tiče objektivnosti vsak zase misli, da je do sebe najbolj objektiven. Vsak človek je pač ego, ki o sebi misli le najboljše. Jaz, ti, vi, oni itd. itd. Vendar pa je potrebno vseeno vsaj malo realno pogledati za nazaj, sedanjost in prihodnost. Kar se tiče VISATA itd. sem večino pobral iz knjig, tako levo kot desno usmerjenih in prišel do svojega mnenja. Saj bi še, da ne bom predolg bo dovolj. Pa lep pozdrav
Miro, kot upokojenec, ki imaš čas za branje različnih pogledov v knjigah o zgodovini iz spiska literature Ron Unza, skladno s fiziko o realnosti odvisne od opazovalca, prizna različne poglede na isto stvar oz. kot je prikazano v filmu Rashomon Kuroshawe, sedem zgodb o istem dogodku:
“Atentat, ki bi lahko ostal leje v zgodovini terorizma ostal le izjemen dogodek, pa je imel odločilen in katastrofalen vpliv nadvajsetega stoletja. Povzročil je “veliko vojno” leta 1914-1918, omogočil oktobrsko sovjetsko revolucijoleta 1917, omogočil Hitlerju prihod na oblast leta 1933 indrugo svetovno vojno, predvsem pasoočenje dveh sodobnih velikanov, ZDA in Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, pri čemer se je prej ali slej pojavilo vprašanjeuničujoča tretja svetovna vojna.
To, kar se je sprva zdelo prehodna, čeprav pomembna novica -umor avstro-ogrskega nadvojvode Franca Ferdinandain njegove žene v Sarajevu v Bosni 28. junija 1914 – se ječez nekaj dni izkazalo za plod zapletene zgodbe, ki se je zgodila vpolitične zarote. Sprva se je zdelo, da je zadeva omejena na Avstrijo
in Srbijo, ki sta bili razvpiti in prepirljivi sosedi. Toda obštirih tednih je bilo jasno, da so Srbi, ki so
na pragu Balkana, so bili premeteno zmanipulirani
panslavisti na carskem ruskem dvoru.
Avstrijski vladi se je pridružilaNemčiji s političnim in vojaškim zavezništvom. V zameno za to je
rusko vlado je z vojaško pogodbo povezovala z vladarji Francije, ki so si obupano prizadevali ponovno pridobiti Alzacijo in Loreno Nemčijo, ki si je te pokrajine priključila leta 1871.Poleg tega je britanska oblast, ki je bila razburjena zaradi vzpona
in širjenja nemške gospodarske moči.
flote, se je vedno bolj približevala Franciji in svoji nedavni tekmici,Rusijo v zadnjih nekaj letih. Tako je bilo pripravljeno prizorišče zakataklizmo, ki bi pretresla beli svet z besom, kakršnega še ni bilo.
V petih tednih je zaradi nekaj krogel, ki jih je izstrelil
v zaspanem balkanskem mestu, so se velike sile
Evrope, si bodo segle v grlo. Potem, ko nobena od njih ne boTrojne antante Velike Britanije, Francije in Rusije nitidvojno zavezništvo Nemčije in Avstro-Ogrske ne bi moglane bi mogla prisiliti druge k podreditvi, vojskujoči se narodi ne bi našli nobenega
druge rešitve, kot da v vojno povlečejo devetnajst drugih držav.v pobijanje. Na podlagi tako lažnih kot tudi lažnih obljubnasprotne, bi tekmujoče strani ponudile enake obljube, kot so bilevojni plen v tajnih pogodbah z dvema, včasih pa tudi ztremi različnimi državami. Milijoni ljudi bi bilibrez njihove vednosti ali privolitve prodali na dražbi kot plenza najhujše tekmece svojih narodov.
Da bi sile vzbudile sovraštvo do Nemčije, so
antante obtožile Nemce najbolj sramotnih dejanj,
grozodejstev, kar je vzbudilo maščevalni bes, ki je skupaj zkratkovidnega pohlepa in neumnosti zmagovalcev privedla do Versajske pogodbe. Ta pogodba, ki je uničila Nemčija, najpomembnejša evropska sila, pod bremenom sramote in reparacij, ki je odrezala ključna ozemlja iz telesa naroda in jo naredila nemočno.pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, je bila končno uspelo le sprožiti novo in neizogibno vojno.Evropska vojna.
Inteligentni možgani Evrope so predvideli posledice
te pogodbe, še preden je bila uvedena. Eden od
glavnih pogajalcev, Britanec David Lloyd George, je opozoriloblikovalce pogodbe v Parizu leta 1919: “Če bo mir sklenjen podpod temi pogoji, bo to vir nove vojne.” In takotako je tudi bilo, saj je brez Versajske pogodbe prišlo do vzponaneznanega pehotnega vojaka, rojenega v Avstriji in utrjenega nana zahodni fronti, do absolutne oblasti v Nemčiji.nemogoče. Adolf Hitler je prišel na svet pri Braunau-am-Innu, politično pa se je rodil v Versaillesu.29. junija 1919, na dan, ko je bila pogodba podpisana, ni končala prva svetovna vojna, temveč se je začela druga.”
Leon Degrelle, Hitler Born at Versailles, Uvod.
Odličen zapis!
hja, clanek je poln od netocnosti so popolnih neumnosti 😉
Potrebno je dodati, da se je v času vojne v Jugoslaviji nahajalo stotine angleških “opazovalcev” v štabih brigad in tudi pri Titu in NE pri izdajalskih domobrancih, nacijih in fašistih…, in tudi to, da sta se zmenila Tito in Churchill že leta 44, kaj in kako.
Ta dejstva se NAMERNO pozabljajo.
—
@Miller “pozabil” pa si napisati, da so Britanci kasneje razkrili zakaj je bilo tako, namreč, Tito je Churchilla po domače povedano nategnil. S pomočjo agentov in dezinformacij. Če Tito ni imel pojma o vojni in še čem (te dni je obletnica Sutjeske, kjer bi Titove pomendrali, če ne bi eden redkih pametnih komunistov Koča Popović ignoriral ukaze ljubičice bele od sto kila in svoje borce usmeril v drugo stran), mu je pa treba priznati, da je znal zavajati, spletkariti in živeti kot en faraon. Zato je potem Churchill po vojni Jugoslavijo tudi uvrstil tja, kamor je spadala, namreč za železno zaveso.
In nekateri ste miselno še vedno tam, za železno zaveso.
Tl drzi. Oksfordska peterica, kairski amgleški komunisti, oziroma Stalinovi plačanci in tudi razni komunisticni aristokrati.
Se oproščam, lapsus. Cambridge five.
Ja mile,
sta pa tudi zajebala glavno mesto Slovenije, TRST, namreč je imel več slovenskih prebivalcev kot Lj 🙂
Obstajajo tudi drugačni pogledi:
“Preprosto ljudstvo Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Japonske in vseh drugih držav sveta je odločno nasprotovalo vojni. Druga svetovna vojna je bila sprožena le zato, ker so voditelji nekaterih držav želeli vojno in so ljudstvo pripravili do tega, da bi jim ustreglo. Vprašanje je: katere države so imele voditelje, ki so želeli sprožiti drugo svetovno vojno?”
John Wear, “Germany’s War”, uvod.
Knjiga “Nemška vojna” dokazuje, da so bili zavezniški voditelji Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike glavni odgovorni za začetek in podaljšanje druge svetovne vojne, ki je terjala milijone življenj.
Voditelji Velike Britanije in Združenih držav Amerike so sprejeli tudi politike, katerih namen je bil izsiliti vojno z Nemčijo. Britansko brezpogojno jamstvo Poljski je privedlo do grozljivih nasilnih dejanj nad poljskimi etničnimi Nemci, zato je bila Nemčija prisiljena napasti Poljsko, da bi končala ta grozodejstva. Številne provokacije Franklina Roosevelta, vključno s politiko streljanja na pogled proti nemškemu ladijskemu prometu in razkritjem načrtov Združenih držav o invaziji na Nemčijo, so Nemčijo kljub Hitlerjevi želji po miru prisilile, da je napovedala vojno Združenim državam.
Ta knjiga poroča tudi o zavezniškem množičnem umoru nemškega naroda po koncu druge svetovne vojne, med katerim so zavezniki pod vodstvom generala Dwighta D. Eisenhowerja umorili približno 1,5 milijona nemških vojnih ujetnikov z namernim stradanjem in izpostavljanjem naravnim vplivom. Zavezniki so izvedli tudi največje prisilno preseljevanje prebivalstva v zgodovini, saj so po koncu vojne z domov pregnali približno 16 milijonov etničnih Nemcev. Verjetno je najmanj 2,1 milijona teh nemških izgnancev umrlo med izgonom, ki naj bi bil “urejen in human”. Več kot 2 milijona nemških žensk in deklet je bilo posiljenih, mnoge do smrti. Nazadnje so zavezniki po koncu druge svetovne vojne zaradi lakote umorili na milijone dodatnih Nemcev, še več milijonov pa jih je bilo zasužnjenih.
Ah dajte no, tole je revizionizem! Britansko-francosko jamstvo Poljski je bil odgovor na nemško zasedbo Češkoslovaške 1938. Pa “priključitev” Avstrije pred tem. Mislite, da bi se Dolfe zadovoljil s polovico Poljske, ki jo je hinavsko napadel 1.9.1939? Kdo bo bil naslednji? Verjetno res SZ, nad katero bi lahko poslal vse sile, če zahodne fronte ne bi bilo. V tem primeru bi Zahod škodoželjno čakal na razplet vojne dveh diktatur. Verjetno bi SZ izgubila velik del zahoda, vse tja do Urala. Potem bi bilo premirje, Stalin bi se preselil v Irkutsk in sanjal o ofenzivi proti nemškemu rajhu, ki bi obsegal večji del Evrope. Nacisti so rekli “združene Evrope” pod nemško zastavo….
Saj se kar znano sliši.
@miro Hitlerjeve želje po miru?!? No, zdaj pa manjka samo zgodovinski lažnivec David Irwing in njegovo zanikanje holokavsta.
Sem se zatipkal, David Irving in ne Irwing. Uredništvo, možnost popravkov lastnih komentarjev ne bi bila slaba, kajne?
Pa možnost umika tudi.
Podrobno se je o tem razpisal Nick Kollestrom Breaking the Spell. O tem dvomiti ni zdravo kot kaže primer z vaše strani omenjenega avtorja. In v Nemčiji dame stare 94 let, ki so jo za verbalni delikta zaprli za nadaljnja 3 leta.
Napaka, dan D ni bila največja invazija v zgodovini človeštva, bila je pa največja pomorska invazija. Največja je bila operacija Barbarossa.
Smiselno je povezati 27. april 1941 in 6. junij 1944.27. aprila leta 1941 smo se Slovenci uprli imperializmu, sili, ki je 6. junja 1944 izvedla največji desant v zgodovini človeštva in začela zmagoviti pohod na Berlin.
Po kakšni logiki bi naj bili vabljeni na proslavo 80. letnice tega veličastnega dogodka.
Še pred desetimi leti smo kazali nekaj simpatij do tega slavnostnega dogodka, danes pa ničveč.
Veliki brat iz ruskih step kaže, da za njega imperialistična fronta še vedno obstaja in Slovenci mu prikimavamo.
Še vedno slavimo revolucijo,ki nam je prinesla svobodo, prav takšno, ki nam danes vlada.
Sedaj imajo imperialistične sile v Sloveniji svoja veleposlaništva in ta vidijo, kaj slavimo 27. aprila. To seveda ni isto, kot 6. junija, zato pač nismo povabljeni k slavju,ki je zatrlo nacizem in prineslo dejansko svobodo v Evropo.
Imperialistična veleposlanisštva v Sloveniji beležijo utrip slovenske svobode in vedo, da smo še vedno na drugi strani Berlinskega zidu, ki je sicer padel, v glavah naših svobodnjakov pa še vedno trdno stoji.
S priznanjem Palestine smo pokazali na kateri strani smo.
Borimo se za svobodno Palestino, za svobodni Sudna, za svobodni Jemen, za svobodni Niger, za svobodno Kubo, za svobodno Venezueloo, za svobodno Nikaragvo, za svobodno Osetijo,za svobodno Belorusijo, za svobodni Krim, skratka za svobodni svet drugega zmagovalce svetovne vojne,ki je prinesel svobodo tudi Slovencem, saj je pregnal naciste in omogočil partizanom slavnostno ukorakanje v Ljubljano.
Pri Trstu se je zataknilo in je še sedaj v rokah imperialističnih sil.
Dan D nedvomno en najpomembnejših mejnikov v človeški zgodovini. Ampak se naj prej vrnem na naša tla. Churchil je zelo navijal za izkrcanje v Dalmaciji, Istri in celo v Kopru. To je obelodanjeno v marsikaterem dokumentarcu, seveda tujem. Vendar sta se Stalin in Rooswelt že zmenila, da to odpade. Dve leti so se nato zavezniki preganjali z Nemci po Apeninskem polotoku im še bi se, če Nemčija ne bi kapitulirala. Kakorkoli, obstajajo dokumenti, knige, ki dokazujejo, da je bil Stari pripravljen paktirati z Nemci v slučaju zavezniškega izkrcanja na naših tleh. Seveda se je zavedal, da v tem primeru ne bo en in edini veliki gazda.
Vendar je Hitler odgovoril, da se z banditi ne bo pogovarjal. Za izkrcanje so bolj navijali domobranci. Seveda se je kolo zgodovine zasukalo drugace.
Po podatkih so vsako leto ubili približno 222 Nemcev. To pa je uspeh. Kdo se bo pa šel revolucijo.
Na takšen način, bi še tisoče let preganjali okupatorja iz naših tal. Pravljice za naivneže. Naši kraji so bili znani po partizanih. Vendar se starejši ne spomnejo, da bi kdaj ubili kakšnega Nemca. So pa bili toliko uspešnejši Tedesci. Itak pa so raje pobijali svoje, ki niso bili na liniji.
Funkcionarji po bunkerjih, navadne razcapane borce pa nastavljali kot mamac, bi rekli naši južni bratje. Recimo Dolomitski odred so žrtvovali, da so strahopetni funkcionarji odnesli pete v Rog. Na tem območju nikoli ni bilo več partinstva, temveč beli.
Odporniška gibanja so bila po celotni Evropi, vendar drugje komunisti niso utegnili z nasiljem odstraniti konkurenčnih upornikov, sploh v Franciji so obstajale različne skupine. Tukaj pa še vedno rdečkarji tolčejo po prsih in hodijo po proslavah, kjer so umirali slabo izurjeni, razcapani, lačni borci. Naj mi nekdo pokaže enega funkcionarja, ki je izgubil življenje, če pa že pa po neumnosti (Stane). V zaledju v bunkerjih pač ni bilo nevarnosti.
Po nakladanju naših rdečkarjev sodeč, bi Evropa še vedno strahovala pod ncističnem škornjem, če ne bi bilo pogumnih komunistov, ki so se skrivali po luknjah kot zajci. Seveda navadni partizani niso mogli parirati izurjenim do zob oborozenih sovražnikov. Kakorkoli 6. junij je prinesel preokratnico pri osvobajanju Evrope.
kaksen kup neumnosti…. uf…
izkrcanje v istri… jaoooo…loh da je churchill se tolk navijal, resno ga ni jemal nihce (galipoli??) ce ze sanjas…. dej se vprasi po logistiki? kam bi stlacil tistih 5 tisoc ladij in vsega… lepo te prosim, kaksne neumnost pises…sam da se partizanom ne bi slucajno pripisalo kakih zaslug… da o stevilkah ne govorimo.. verjetno si jih potegnil iz riti…
Absolutno prepovedujem branje tistim komentatorjem,ki trdijo,da bi Slovenci danes govorili po svabsko,ce nebi bilo partizanov!…Zakaj jih svarim?Zato,ker jih tale clanek postavlja v nevarnost,da dobijo srcni frschlog!
Cel spekter politik je v EU in blizu nje. Zakaj slavimo?
Kar se tiče trenutnih politik v EU in njeni bližini, lahko D-Day in dogodke, ki so sledili, razumemo kot opozorilo glede vrednosti miru, svobode in sodelovanja med narodi. Tukaj je nekaj razmislekov, kako lahko ti dogodki vplivajo na današnje politike:
Spodbujanje miru in stabilnosti: D-Day nas opominja na ceno vojne in pomembnost ohranjanja miru. To je ključno za politike EU, ki se osredotočajo na preprečevanje konfliktov in stabilizacijo regij v njeni bližini.
Solidarnost in sodelovanje: Zavezniška invazija je bila uspešna zaradi sodelovanja številnih držav. EU danes temelji na podobnih vrednotah solidarnosti in sodelovanja, kar je pomembno za soočanje s skupnimi izzivi, kot so migracije, terorizem in gospodarske krize.
Človekove pravice in svoboda: Boj proti nacizmu je bil tudi boj za človekove pravice in svobodo. EU politike danes pogosto vključujejo promocijo teh vrednot tako znotraj svojih meja kot tudi v odnosih z drugimi državami.
Zgodovinska zavest in izobraževanje: Ohranjanje spomina na dogodke, kot je D-Day, pomaga izobraževati nove generacije o pomembnosti miru in nevarnostih ekstremizmov. To je del politike zgodovinskega spomina in izobraževanja v mnogih evropskih državah.
Humanitarna pomoč in obnovitev po konfliktih: Pouk iz druge svetovne vojne in dogodkov, kot je D-Day, nas uči pomembnosti pomoči državam, ki okrevajo po konfliktih. EU aktivno sodeluje v humanitarnih in obnovitvenih projektih po svetu.
Zato je pomembno, da slavimo D-Day in se spominjamo dogodkov iz preteklosti, saj nas opominjajo na vrednote, ki jih moramo varovati in spodbujati skozi sodobne politike.