Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Piranski ribiči bodo zdaj dvakrat premislili, kje bodo ribarili. (Foto: Hina)

Avtor: | 21. maja, 2024

Tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu zavrglo kot nedopustno, zaradi česar je v Sloveniji ponovno nastal vihar v kozarcu vode. Podobno kot leta 2019, ko se je naša država blamirala pred Sodiščem Evropske unije (SEU) v Luksemburgu, kamor je Cerarjeva vlada vložila tožbo proti Hrvaški zaradi neizpolnjevanja arbitražne odločbe, so tudi tokrat čustva premagala razum, precej nerazumevanja pa so pokazali tudi nekateri domači “strokovnjaki za mednarodno pravo”, ki se jim je zdelo nezaslišano, da Hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava in da se – takšna je bila njihova brilijantna ugotovitev – z našo južno sosedo zdaj strinja celo ESČP, kajti sicer se ne bi tako odločilo.

Da bi razumeli, v čem je kleč, kot pravimo, bomo najprej sledili stari slovenski modrosti, namreč “da se resnica prav spozna, je treba slišati obe plati zvona”. Od trenutka, ko je poleti 2015 izbruhnila afera z razkritjem “prepovedanega” telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, si del slovenske politike in žal tudi pravne stroke zatiska oči in ušesa pred neprijetno resnico. In ta je, da je Hrvaška v trenutku, ko je prišlo na dan, da je slovenska agentka Drenik po telefonu komunicirala s sodnikom arbitrom Sekolcem (ta ji je med drugim razkril podrobnosti zaupnega pogovora s predsednikom sodišča in ostalimi arbitri, ki so nakazovali, v katero smer bo šla odločitev arbitražnega sodišča), izstopila iz arbitražnega postopka in izjavila, da je zgodba zanjo končana.

Prihodnje leto bo minilo 10 let od škandala, zaradi katerega je Hrvaška elegantno izstopila iz arbitražnega postopka in Sloveniji pokazala sredinca. (Foto: 24ur)

Ozadje te odločitve, ki je šokirala slovensko stran, sem že takrat poskušal čim bolj razumljivo in logično pojasniti, zato bom tokrat le na kratko ponovil: Hrvatom je očitno prišlo na ušesa, da bo haaško aribitražno sodišče odločilo precej v korist Slovenije, ki je glede meje na morju  – in ta je predstavljala 90 % nikoli rešenega mejnega spora med državama – vseskozi vztrajala pri jurisdikciji nad celotnim Piranskim zalivom, medtem ko so Hrvati, jasno, zahtevali delitev po načelu “fifty-fifty”. Če bi sodišče, kjer sta imeli Slovenija in Hrvaška vsak po enega sodnika arbitra, zaključilo z delom in izdalo končno odločitev (tj. arbitražno razsodbo o meji), potem Zagreb ne bi imel več izhoda – odločitev bi moral sprejeti in spoštovati.

A ker se jim je ponudila neverjetna sreča, da so hrvaški mediji še pred tem prišli do posnetka telefonskega pogovora med slovenskim sodnikom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik, so seveda stavili prav na to karto, torej na kompromitiranost postopka, saj je komunikacija med Sekolcem in Drenikovo predstavljala hudo, nedopustno kršitev načela sodniške nepristranskosti. Kaj se je potem zgodilo, vemo. Sekolec je nemudoma odstopil, Drenikova se je posipala s pepelom in sodišče je imenovalo novega sodnika, ki je predstavljal Slovenijo … Seveda pa je bila edina zares zadovoljna stranka v tej aferi Hrvaška, ki je izkoristila neverjetno priložnost, ki se je ponudila, in izstopila iz arbitražnega postopka. O tem nekaj dodatnih stavkov v nadaljevanju, še prej si poglejmo ozadje te “neverjetne priložnosti”.

Verjetno se sprašujete, kako to, da so hrvaški mediji objavili transkript zvočnega posnetka med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem. Morda se bo kdo vprašal, kako to, da ste se sploh pogovarjala po telefonu, po nezavarovani liniji. Če koga zanima: Alica Sekolec, hčerka Jerneja Sekolca, je bila sošolka Simone Drenik. Morda je bil to eden izmed razlogov, da sta bila povezana v bolj zasebnem smislu. Tisto, kar je osupljivo, pa je neverjetna malomarnost obeh: o tako občutljivi temi, kot je arbitraža med Slovenijo in Hrvaško, med katerima se spor o meji vleče že od leta 1991, sta se pogovarjala po navadni, nezavarovani telefonski liniji (!), šlo je celo za pogovor po t.i. mednarodni liniji, kar pomeni, da je Sekolca, ki je bil na Dunaju (Drenikova pa v Ljubljani) brez težav prestregla avstrijska obveščevalna služba, za katero vemo, da dela z roko v roki z nemškim BND, obe pa izvrstno sodelujeta s hrvaško obveščevalno agencijo. Je torej naključje, da je pogovor prvi razkril zagrebški Večernji list, ki je v lasti avstrijske medijske korporacije Styria Media International?

Obsedenost z razmejitve morske meje med Slovenijo in Hrvaško, ki se vleče že od leta 1991, bi elegantno rešili s tem, da bi “stanje na terenu” zamrznili za določen čas, denimo 50 let, in šele potem poskusili sporno vprašanje rešiti ponovno, bodisi z meddržavnim sporazumom bodisi pred mednarodno arbitražo.

Naj to vprašanje ostane retorično, vrnimo se zdaj k priložnosti oziroma izgovoru, ki ga je nujno potrebovala Hrvaška za kolikor toliko legitimen (in seveda tudi legalen) izhod iz arbitražne zagate. Bistvo vsake arbitraže je v prosti volji strank, ki se sporazumno odločita, da bosta odločanje o zadevi, glede katere se ne moreta dogovoriti, prepustili tretji osebi (denimo ad hoc arbitražnemu sodišču). Nadalje, za uspeh arbitraže je seveda bistveno, da stranki korektno in ves čas sodelujeta v postopku – ki se formalno zaključi v trenutku, ko arbiter sprejme odločitev, se pravi, ko odloči o predmetu spora.

Z drugimi besedami, če bi Hrvaška sodelovala v arbitražnem postopku do konca, potem ne bi več mogla spremeniti odločitve – morala bi jo sprejeti in jo spoštovati, saj je ravno to bistvo arbitraže. In če zdaj zavrtimo film malce nazaj in se vrnemo k razkritju telefonske komunikacije med Drenik in Sekolcem, potem je seveda ravno ta škandal prišel kot naročen za Hrvate, da ogorčeno izstopijo iz postopka, ki niti še ni bil zaključen, se je pa bližal koncu, in na ta način preprečijo vse morebitne obveznosti, ki bi zanje nastopile, ko bi bila arbitražna razsodba razglašena (sodišče je na koncu v odločitvi dejansko 80 % Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji).

Rdeča črta de facto predstavlja mejo po sredini Piranskeg zaliva, pri kateri vztraja Hrvaška, modro črto pa je določila arbitraža, iz katere pa je Hrvaška izstopila … (Fotomontaža +portal)

Ko je Hrvaška izjavila, da zaradi hudih procesnih kršitev izstopa iz arbitraže, je arbitražno sodišče postopek sicer nadaljevalo in na koncu sprejelo tudi odločitev, ki pa je Hrvaška seveda nikoli ni priznala. Bržkone bi enako ravnala Slovenija (ali katera koli druga država), če bi bila med postopkom Hrvaška tista, ki bi kršila načelo nepristranskosti sodnikov, se pravi, če bi “ujeli” njenega agenta, kako se po telefonu pogovarja z enim izmed arbitražnih sodnikov in poizveduje o razpoloženju med sodniki.

Vse to seveda dokazuje, da so nas Hrvati mojstrsko “nategnili” pri arbitraži, do katere je prišlo po zaslugi predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je zaradi pritiska Evropske unije pri vstopanju Hrvaške v članstvu v nekem trenutku popustil in sprejel “odlično idejo”, da državi svoj dolgoletni bilateralni spor glede meje rešita kot civilizirani in prijateljski državi pred ad hoc arbitražnim sodiščem v Haagu. Nekaj časa je celo kazalo, da bo ideja pripeljala do pametne rešitve, kar bi se verjetno tudi zgodilo, če na slovenski strani ne bi imeli takšnih amaterjev na vodilnih položajih, na drugi strani pa smo ves čas, mimo tega ne moremo, gledali odlično uigrano hrvaško ekipo, ki so ji očitno na pomoč priskočile tudi tuje obveščevalne službe.

O neverjetnih šlamastikah, ki si jih je privoščila vlada Mira Cerarja (2014-2018), v kateri je bil zunanji minister Karl Erjavec, sem že večkrat pisal. Ko je slovenska vlada leta 2019 – ko so iz Zagreba že stotič sporočili, da je njihova država iz arbitražnega postopka izstopila in da ne priznavajo razsodbe arbitražnega sodišča – proti Hrvaški vložila tožbo v Luksemburgu, se je tamkajšnje sodišče (SEU) razglasilo za nepristojno. V Ljubljani pa v jok. Toda dejstva so neizprosna: pred luksemburškim sodiščem smo tožili sosedo, češ da ne izpolnjuje arbitražne razsodbe o meji med državama, pri čemer smo računali tudi na podporo Evropske komisije. Toda potem je prišel hladni tuš iz Bruslja: Komisija se ni postavila na slovensko stran, še bolj neizprosni so bili na Sodišču Evropske unije: niso pristojni za odločanje o slovenski tožbi, saj ne gre za spor o uveljavitvi in tolmačenju prava EU, pač pa za spor, ki je mednarodnopravne narave, ki ga je treba reševati po pravilih mednarodnega prava …

Uvod v odločitev najvišje sodne instance v Evropi je še en hladen tuš za slovensko oblast, ki je grdo nategnila ribiče z zagotovilom, da lahko brez skrbi lovijo tudi čez sredinsko črto v Piranskem zalivu. Doslej so od hrvaških sodišč prejeli že za 3,4 milijonov evrov kazni.

Po teh zaušnicah bi človek pričakoval, da gre celo takšen osel, kot je slovenska politika, le dvakrat na led. Toda očitno je moral slovenski osel še tretjič, ko so vso bedo, nesposobnost in ignoranco slovenske oblasti na lastni koži občutili naši ribiči. Kljub temu, da jih je za vzorec in da je slovenski ribolov v sredozemskih in jadranskih merilih bolj kot ne športni ribolov, imajo slovenski ribiči vso pravico, da normalno opravljajo svoje delo. Težava pa nastopi, ko so glede akvatorija, v katerem lahko zakonito ribarijo, postavljeni pred dilemo: ali naj lovijo le do sredinske črte Piranskega zaliva, ali lahko gredo tudi čez to črto. Slovenska oblast jih je, po domače rečeno, nategnila z  zagotovili, da lahko mirno lovijo tudi čez sredinsko črto. Še več, Židan, Erjavec in Cerar so pred leti ribiče spodbujali, naj lovijo čez sredinsko črto in naj se ne vznemirjajo zaradi morebitnih kazni hrvaške pomorske policije.

Slovenski ribiči so jim verjeli in lovili čez črto, hrvaška policija jim je v vseh tej letih izrekla za več kot 3 milijone evrov kazni. Ribiči so jim ugovarjali, vlagali ugovore pred hrvaškimi sodišči in vse tožbe po vrsti izgubili, dokler jim ni ostalo zadnje upanje – Evropsko sodišče za človekove pravice.

Naivni slovenski ribiči z več kot 3 milijonskim finančnim bremenom hrvaških kazni so za tožbo pred ESČP najeli manjšo ljubljansko odvetniško pisarno, pretežno specializirano za gospodarsko pravo. Niso se obrnili na kakšno renomirano pisarno z odličnimi referencami s področja mednarodnega prava iz Londona ali Pariza. Če bi angažirali dobre odvetnike, bi jim zagotovo sestavili pritožbo, ki je sodišče v Strasbourgu ne bi mirno zavrglo kot nedopustno. Kajti naši ribiči niso vložili pritožbe zaradi kršitev človekovh pravic, opredeljenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, pač pa pritožbo zaradi domnevnega nespoštovanja arbitražne odločitve glede meje na morju s strani hrvaške policije.

Še ena posledica naivnosti, očitno. V Strasbourgu niso le izgubili tožbe, saj do tja niti zares niso prišli. Izgubili so tudi milijone evrov, ki jih bo treba plačati hrvaškim organom. Slovenske ribiče je ESČP – podobno kot je tisto luksemburško leta 2019 slovensko vlado – udarilo po glavi z obrazložitvijo, da ni pristojno za odločanje glede veljavnosti in pravnih posledicah arbitraže, ki se je končala leta 2017. Z drugimi besedami, pritožbe slovenskih ribičev zaradi hrvaških kazni so prepoznali nedopustne.

Podrobnejši pogled v odločitev ESČP hitro razkrije, v katerem grmu tiči zajec. Slovenski ribiči so angažirali odvetnike, ki niti niso znali pravilno sestaviti pritožbo za sodišče v Strasbourgu?!

Vasilka Sancin lahko še naprej v Odmevih razlaga, kako da sodnikom ESČP primanjkuje osnovnega znanja mednarodnega prava, pa to v ničemer ne bo spremenilo dejstva, da je Slovenija kot država doslej vis-a-vis Hrvaški izpadla nedoraslo, infantilno, ceno za to pa bodo zdaj plačali še ribiči. Marko Bošnjak, novi predsednk ESČP, je cepetanje slovenskih pravnikov elegantno odpravil z besedami: “Sodišče se ni opredeljevalo do tega, ali je arbitražna odločitev veljavna, ali pa do tega, kje je meja med Slovenijo in Hrvaško na morju. To je nekaj, za kar ESČP ni pristojen. Mi razlagamo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.”

Kozlovska sodba v Višnji Gori je bila, je in bo ostala imanentni temelj slovenske (mednarodnopravne) pameti.

37 komentarjev

  1. Miller

    @hlačar, Prečastiti tov. Janša je nekajkrat zmagal in postal predsednik vlade.
    Ali je njegova vlada uredila problem meje ? NI !
    Ali je njegova vlada uredila zdravstvo ? NI !
    Ali je njegova vlada uredila pravvosodje ? NI !
    Torej je toliko kriv kot vsi pred in za njim.
    Nekateri trdijo, da NI MOGEL.
    Ja, zakaj potem sploh kandidira če ne more ?
    Tudi opica Vali ne more, pa je toliko poštena, da ne kandidira in niti s prstom ne kaže, kdo je kriv.
    No, je pa vseeno nekaj „uredila“ vlada SDS ajatolaha: ZNIŽALA je pokojnine vsem, ki so se in bodo od leta 2013 upokojili, za skoraj 30 %.
    To pa to.

    • Rudi Hlačar

      Pa ti resno misliš, da bi levaki delali kaj boljše? Po dveh letih Golobove vlade nam grozi večji propad, kot pa je bil pod Janševo vlado. Sovraži ga kolikor hočeš, ne moreš pa zanikat, da smo imeli pod njegovo oblastjo največji ugled v EU do sedaj, da sploh ne govorim o katastrofalnem padcu gospodarskega razvoja v zadnjih dveh letih. Janša je pač strateg. Konec in pika. Tudi jaz ga ne maram, ampak si ne zatiskam oči z anti-Janša propagando.

      • Miller

        Ugled ??? hahaha
        Od koga in koga ?
        Malomeščansko kmetavzarska miselnost.
        Debelo se poserjem se na ugled EU, ki je samo v vaših beticah vernikov kulta SDS.
        Z ugledom ne moreš kupiti kruha niti plačati položnice !
        O ugledu: zločinec Netanjahu, ki ga sovraži cel svet in za katerega tožilec mednarodnega sodišča zahteva aretacijo, ima ugled pri vašem ajatolahu tov. Twitu.

      • Miller

        Da sovražim janšo ? Psihologija vernika kulta SDS.
        A lahko sovražiš drek ? Ne moreš.
        Lahko pa izjaviš, da smrdi in da je dober za gnojenje.

  2. Rudi Hlačar

    Ali mi lahko lepo prosim nekdo razloži, kako se je častiti Janša znašel sredi razprave o arbitraži?
    Sicer me pa ta stvar nič ne preseneča. Povejte mi en primer, kjer smo Slovenci v zgodovini preveli odgovornost za take bedarije. Da se gre sodnik pogovarjat po telefonu na mednarodni liniji? Sram nas je lahko, resnično sram.

  3. TL

    Kako se nekaterim komentatorjem ljubi ukvarjati s spletnimi troli? Tukaj je (prekopiran) njihov opis:

    “Najpogosteje so spletni troli anonimneži z osebnostnimi motnjami, ki na spletu žalijo in težijo vsevprek. Namerno objavljajo nesramna sporočila in komentarje, s katerimi nadlegujejo in provocirajo. Wikipedia piše: “V spletnem žargonu je trol nekdo, ki na spletnih forumih, klepetalnicah in podobnih skupnostih postavlja izzivalna vprašanja, sporočila z namenom doseči čustveni odziv pri drugih članih take skupnosti ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora.” Ne le, da se hranijo z zgroženimi reakcijami žrtev, ob tem čutijo največ zadovoljstva.”

    A ni škoda našega časa za ukvarjanje s takimi?

  4. ren

    “…v ničemer ne bo spremenilo dejstva, da je Slovenija kot država doslej vis-a-vis Hrvaški izpadla nedoraslo, infantilno…”

    In potem se tule in po drugih komentatorskih forumih pojavljajo pisanja, kakšni so Hrvati, ničvredni, goljufivi , Slovenci pa smo najboljši. Niti malo nismo samokritični. Poglejte, kakšna sta zadnja dba predsednika vlade!!! Izvolili ste NIČVREDNEŽE, ki Hrvatom ne segajo niti do gležnjev. Koliko Slovencev je ponosnih na svojo domovino??? Pa poglejte Hrvate in njihov ponos do lastne države!!!
    In še naprej nas bodo podcenjevali. Podcenjujeo nas že zaradi goloba, ki bi moral biti v zaporu. In nas bodo še! Ker nočemo sposobnih ljudi na vodilnih mestih!

  5. deni

    Priznaite da smo popušili kakor največji bedaki. In tistih nekaj kvadratov je izgubljenih po zaslugi naših briljantnih”pravnikov”, ki klepetajo po telefonu, kakor stare babe. Dosežki naših diplomatov so resnično passe. Da ti takšna “diplomata” ćvekata po telefonu, kako in kaj, spominja na pastirske igrice. Oziroma prej dobro plačani sluge in ne verjamem, da sta bila tako naivna. Sploh tisti UDBOVEC. Nameštaljka bi rekli naši sosedje.

    • ren

      Jaz imam na sumu, da je bil tisti telefonski pogovor domenjen z Erjavcem. Namerna sabotaža za velike denarje!!!

  6. deni

    Aha Jernej. Prej hlapec Jernej. Tudi mi navadni smrtniki delamo traparije na netu. Da pa bi šli državne skrivnosti blebetati na navadni telefonski liniji. In se onadva by the way pogovarjata, o arbitražnem sporazumu, to pa je mogoče samo pri nas. Kot bi Biden razlagal Putinu, kakšno orožje bo poslal Ukrajini.

  7. Miller

    Slovenska in hrvaška oblast strahopetno porivata ribiče v ogenj.
    To je rezultat dogovorov kaznjencev SDS Janša & HDZ Sanader.
    Zdaj je pa kriva udba in partija…

    • rtm

      @Miller Pišuka, si zabit kot kurec od Šarca!

    • Milanče

      Ma si pa tapravi tupec.Zajebali so tvoji glupi,nesposobni levaki z rjavčkom na čelu,zdaj pa g.Janšo vpletaš,ki pri vsej stvari nima nič.Butelj…

  8. Peter klepec

    Obstaja seveda se „kitajski“ nacin. Kitajska je de facto zasedla celotno Juzno Kitajsko morje, kar je priblizno pidobno kot ce bi Slovenija zasedla Jadransko morje do Kalabrije. Svet sicer malo protestira, ampak filipinski in indonezijski ribici v tistem morju ne morejo loviti, za kar je poskrbela kitajska mornarica.
    Iz te zgodbe so profitirali Hrvati, ki ravno tako ustvarjajo realna dejstva.
    Mogoca je pa tudi razlaga, da SLO s svojimi ekzoticnimi neevropskimi izpadi nekje nekoga bolj nervira kot se malo bolj balkanoidna Hrvaska.
    Ali drugace: Slovenija ne zna izkoristiti dejstva, da je bila 1000 let del Svetega Rimskega cesarstva, Hrvaska pa ne.

    • Miller

      Ko so se Rimljani potikali po teh krajih, so se predniki Slovencev še po vseh štirih potikali po ruskih stepah…

    • deni

      Peter popolnoma se strinjam s teboj in to je to. Vse drugo je nakladanje. Slovenci smo bili v preteklosti pomemben člen v obrambi kranjstva in del Svetega Rimskega cesarstva. P9tem pa pod Habsburžani del krščanskega sveta, oziroma katoliškega dela, ko so Slovenci pri Sisku uničili Osmane, ki se potem niso nikdar več pobrali. T.i. katoliška civilizacija, čeprav z raznimi eskapadami, je prevladala kot edina zvelićavna vera s kurjenjem čarovnic itd. Kar je rak rana še dandanes. Na žalost.

      • Miller

        Hlapci.
        Kanon futer od časa , ki ga naštevaš,
        potem
        ww1 za F.Jožefa,
        ww2 za Hitlerja,
        danes za Pentagon.
        Hlapci, kanon futer,
        In s tem se celo hvalimo.
        Slovenski narod je vojne vihre preživel ZAHVALJUJOČ družinam z deset otroki in več.
        S tem je konec. Zato je vsak slovenski fant zlata vreden in vojni hujskač JANŠA je tisti, ki bi to peščico , ki je še ostala, zvlekel na rusko fronto.
        Za Pentagon.
        Niso migranti krivi, da nas bodo nadomestili.
        Prihajajo na izpraznjen prostor.

  9. slavkope

    Zadeva z arbitražo sega še nazaj, vse do nepričakovanega in presenetljivega imenovanja člana arbitražnega senata iz RS, ko so odločevalci na čelu s tedanjim Predsednikom RS, dr. Danilom Türkom, v zadnjem hipu zamenjali že pripravljenega in v vladi dogovorjenega uglednega univ. prof. mednarodnega prava in diplomata dr. Ernesta Petriča s popolnoma brezimnim dr. Jernejem Sekolcem.

    Ta se je pozneje “izkazal” kot strahotno naiven ali zavestno izdajalski z “javnim telefonskim pogovorom” z dr. Drenikovo z ZM RS, na osnovi katerega so Hrvati enostransko v Saboru RH trajno zavrnili vsakršno priznanje pravno kontaminiranega postopka in rezultate mednarodne arbitraže, enostransko kontaminirane s strani pristojnih in pooblaščenih predstavnikov RS.

    Drugi zli “boter” popolnega arbitražnega poraza in mednarodne sramote je bil tedanji zunanji minister Karl Erjavec, ki je v nekem intervjuju v nasprotju z veljavnim arbitražnim sporazumom nepooblaščen izdal celemu svetu domnevne ugodne sklepe in odločitve mednarodnega senata arbitražnega sodišča, zaradi česar so Hrvati potrebovali le še inkriminirajoče posnetke telefonskih prisluhov nezaščitenih “tajnih” telefonskih pogovorov med Sekolcem in Drenikovo.

    Ker sta oba visoka predstavnika naše tedanje vlade in zunanjega ministra s svojo profesionalno neskrbnostjo odločilno ustregla tujim interesom, je vse nadaljnje dogajanje enostransko kontaminirane mednarodne arbitraže potekalo in se končalo porazno za interese države in državljanov RS.

    Čeprav ni izključeno, da niso bili v enostransko kontaminiran ter trajno enostransko nepriznan proces mednarodne arbitraže vmešani politični interesi nekdanjih pripadnikov ZKJ, Udbe in Kos, ki se vztrajno zavzemajo in borijo za reinkarnacijo “socialistične SFRJ” na Balkanu, je obenem več kot očitno, da se “pravo” profesorjev in diplomantov Pravne fakultete UL vse bolj drastično in dramatično razlikuje od “prava” profesorjev in diplomantov z drugih evropskih in svetovnih univerz.

    Rezultat vsega zapisanega je trpko in porazno spoznanje, da državljani RS ne moremo računati na politično in pravno učinkovito zaščito izvoljenih funkcionarjev in organov zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti RS pred tujimi oz. mednarodnimi pravnimi in političnimi forumi EU.

    • Jože

      Preveč resnic je v tem zapisu. Saj ni res, pa je! Jugoslavija še živi v Sloveniji. Koga boste volili čez dve leti, dragi Slovenci? Ustavnega sodišča nimamo več(RTVSLO), sodišča sodijo za “elito”(Jankovič in sinovi), vlada dela za lastne žepe proti potrebam ljudi(višanje davkov in prispevkov), Kdaj se bomo otresli slepote enoumja? Zakaj sledite medijem le teden pred volitvami?Mediji so v lasti naslednikov komunizma…in kdor ima oblast nad mediji ima zmago na volitvah. Tako je v Sloveniji in Butalah!

      • deni

        Jože. Drži. da je veliko resnic. Ampak še vedno veliko Butalcev verjame samo v eno. In to je kumrovška, ki je pravzaprav dunajska, ker navaden kmet ne bi obvladoval mečevanja itd. In se 44. takoj udomaćil kot kralj v Belem gradu.

      • Viljem Žvab

        Zaje…. smo, ko smo jih spustili v EU pred določitvijo meje!

  10. tohuvabohu

    Glede Sekolca, je treba vedeti tudi, da je študiral v Zagrebu in ima na Hrvaškem znance in prijatelje.

  11. Iva PŽ

    D.S.: Vse to seveda dokazuje, da so nas Hrvati mojstrsko “nategnili” pri arbitraži, do katere je prišlo po zaslugi predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je zaradi pritiska Evropske unije pri vstopanju Hrvaške v članstvu v nekem trenutku popustil in …

    Takrat so SLO mediji (vladajoča nomenklatura) blatili Janšo, da skuša s pogojevanjem (pred vstopom HR v EU) “izsiliti mejo” (sic!).
    Tik pred referendumom je Pahor v Novi Gorici priredil “javno” razpravo, ki pa je bila namenjena (sem kasneje ugotovila) agitaciji rdečih volivcev. Bila sem tam v nabito polnem Obrtnem domu in sem po predstavitvi pohitela z vprašanjem, saj sem predvidevala … Glede meje na kopnem sem omenila, da ni tak problem (na primer glede obdelovanja kmetijskih zemljišč – lastniki). Sem pa omenila problem meje na morju. Če ni natančno definirana (dostop do mednarodnih voda – okno v svet) bi SLO lahko postala “ujetnica”. Takoj so Pahorju (bil je v zadregi) priskočili na pomoč nasilni boljševiki, ki so me začeli glasno zmerjati kot provokatorko … Ostala sem mirna, zmajala z glavo in skušala dopovedati, da gre za moje mnenje.
    Sledili so aktivisti SD, ki so udrihali po J. Janši, brez argumentov!
    Kasneje mi je prijatelj, član SD razložil, da nisem prišla na javni posvet, ampak v osje gnezdo enakomislečih, ne ovc, ampak nasilnih članov, ponosnih naslednikov komunistov!

  12. Maks

    Zelo kvalitetno napisano. Boh se nas usmili z Vasilko Sancin v prvi vrsti. S takšnimi veleumi bomo padli še nižje kot smo že zdaj. Če je to splog še mogoče?!

  13. Jože

    Arbitražna afera potrjuje kako resna je mednarodna politika, kako nevarni so lahko igralci in da vedno računaš na to, da se v igro vklučijo še “velike ribe”… Slovenčki pa v stilu narodnozabavnih Oberkrainerjev nekaj prepevajo pa jih noben ne je**. Nauk? Če nisi sposoben imeti države se ne trudi z njo. Nekoč je nekdo nekje napisal nekak takole: Slovenci smo prepoceni, prelahko prišli do svoje države zato je nikoli nismo primerno spoštovali, cenili.
    Kako zelo prav je imel!

  14. TL

    Prvič bom naredil nekaj, namreč, skopiral bom moj včerajšnji komentar ob Cerarjevi izjavi. K temu me je spodbudil avtor v današnjem članku z besedama “cepetanje slovenskih pravnikov” in “nategnili”: Sam sem zapisal takole, vsebina pa je bolj ali manj ista:

    “Kako se nekateri (pravniki in politiki) sprenevedajo in s takimi bednimi izjavami želijo prikriti lastno nesposobnost. Zajebali ste, Hrvati so vas (in s tem vse nas) pač nategnili. Se obnašate kot otrok v trgovskem centru, ki ne dobi ene sladkarije, potem pa znori, se meče po tleh in kriči ter misli, da bo s takim izsiljevanjem kaj dosegel, če pa kljub temu sladkarije ne dobi, ima občutek, da se mu dogaja največja krivica na tem svetu.

    Ampak take imajo Butalci radi, večje neumnosti govorijo in še večje počnejo, raje jih imajo.”

  15. slavko finec

    Nič novega na sončni strani Alp, nesposobnost.

  16. Miller

    SLS in SDS sta dobila novo temo, da SPET z gobcanjem in obtoževanjem nabirata politične točke.
    Ko so na oblasti, pa na ribiče pozabijo, kot zadnjih 30 let !!! Z našimi ribiči se pač ne da Bruslju in Pentagonu lesti v rit.
    Zato jim ostaneta samo še Kijev in Gaza.
    Pahorja pa je zapeljala Kolinda in bi podpisal marsikaj..

    • Jože

      Levica ali desnica … saj je ribičem katere bremeni 3 milijone evrov kazni in plačilnih nalogov nabrž vseeno kdo je na oblasti. Golob nima nič z arbitražo kolikor jaz vem. Tudi Šarec ni imel nič. Glede Janše nisem 100 % ali je res čist pri vsem, ampak ko gre za tole sodbo ali pa tisto prej ko je Slovenija tožila Hrvaško zaradi arbitraže, je po mojem daleč največji troublemaker tukaj Mirko Cerar! A ni že Shakespeare napisu nekaj takega kot “First we kill all the lawyers”. Ker imamo zarad njih same probleme.
      Kdo bi ribičem zdaj dal 3 miljone evrov za plačilo kazni? Cerar? Zdajšnja vlada? Nataša Pirc Musar? Me prav zanima kdo jih bo spet pelajl žejne čez vodo. Ozioma Piranski zaliv.

    • tohuvabohu

      Tvoj spomin je vreden manj kot pol vedra postane vode. Ni bila Kolinda, ampak Jadranka Kosor. Sicer pa v svojih zmazkih redno navajaš napačne in lažne trditve, tako da te dobro poznamo, wannabe ruski študent.

    • DRAGO

      Miller napiši samo nekaj da ne omeniš JJ in SDS.
      Heroj si s posranimi hlačami.

  17. APMMB2

    Nisem pravnik, pa vseeno sem predvideval poraz pri arbitrarnem določanju meje.
    Naj naštejem kar nekaj napak,ki so naznanjale poraz.
    – Določitev meje je bila pred vsem namenjena notranje političnim razmeram,zato se je z arbitražo hitelo in izsiljevalo datum razsodbe.
    – Fokus arbitraže je bil pred vsem na določitvi morske meje, kar je kapitalna napaka. Za dva lavorja več, ali manj morja je popolnoma vseeno, prpeustiti pa nekaj 10 km2 kopna s prebivalci in hišami vred, pa je prvovrstna naumnost.
    – Hrvati so eni največjih strokovnjakov za pomorsko pravo. Slovenci pa le priučeni pravniki. Zahtevali smo nemogoče in dobili zmazek, ki ni vreden ne sodišča, ki je razsojalo, še man pa slovemske ekipe, ki se je zapletla in je razsodba bolj podobna kazni, kot pa pošteni rasodbi.
    – Uganjali smo cirkus z ribiči, ob enem pa so nam propadale tovarne s tisoči zaposlenimi. Ko je bilo vsem znano, da Slovenija ne more dobiti prosti izhod na odprto morje, nas je politika lagala , da bomo uspeli. Zahteva je bila tako bizarna, kot da bi Madžari zahtevali status pokorske države.
    Plovba po morju je svobodna in ni nikakršne možnosti, da bi Hrvati, ali Italijani prperečili plovbo do luke Korer. Pa nas je politika prepričevala, da je to najbistvenejša zahteva arbitraže. Otročje, ali naumnost.
    -Hrvati so predlagali kondominij. Če bi se domači pravniki spoznali, kaj to pomeni, bi lahko slovenski ribiči lovili v hrvaških vodah, Hrvati pa v slovenskih. Seveda bi bilo potrebno sprejeti ustrezen sporazum.
    – Razsodba je skrpucalo, nevredno sodišča, zato je Hrvati ne priznavajo, ker vedo, da je skrpucalo. Imajo ponos in vedo, kaj je meritorno za pomorsko pravo. Sloveniji prav tako razsodba ne odgovarja. Hrvati predlagajo mirovanje, to pa ne pomeni, da medsebojni dogovori niso potrebni, venndar ne iz pozicije naprednih sil Slovenije in ustaške Hrvaške.Kako se lahko kosa jebiveter Golob z uglajenim Plenkovićem?
    Ali je kdo izmed bralcev podobnega mnenja?

    • Miller

      Praviš: “Kako se lahko kosa jebiveter Golob z uglajenim Plenkovićem?”
      ———-
      Ribiči so dobili kazni tudi, ko je vladal jebiveter pukljasti Twito !
      In kaj je naredil ? NIČ, NULA.
      Zganjal turizem v Kijevu…
      Ribiče pa pustil na cedilu.

      • APMMB2

        Miller, naštel sem nekaj kisov, ki jih lahko ugotovi jo ljudje , ki niso pravno izobraženi. Vse so zagrešili najboljši pravniki Ljubljanske PF s tovarišem dr. Tuerkom na čelu.
        Janša se je s Plenkovićem dogovoril le to, da naj mejno vprašanje čaka na lepšečase. S tem mirujejo tudi kazni ribičem.In to je dovolj.
        Če si besen na Janšo, se strezni in bruhaj ogenj na tiste, ki so zavozili arbitražo. Če pa imaškaj rezerve, bruhni še na Goloba in njegov golobnjak, saj iz jega prihajajo vse težave, ki jih doživlja Slovenija.

        • Rokovnjač2

          apmmb2.Čisto še strinjam stabo.g.Turk je dober mednarodni pravni svetovalec, in točno ve kaj dela ,ko so odstavili g.Petriča in nastavili g.Sokolca.Enako sedaj njegovi komentarji,o Gazi.
          Enako se strinjam tudi o
          komentarjih.(Miller) točno ve veliko stvari a zavaja zavaja,kot gTurk in po novem tudi g.Prebelič i in slednji naj bi učil naše otroke .Millerju bi pa tudi jaz svetoval malo več objektivnosti,take propagande je dosti že na Rtv in Pop TV

    • Weedoc

      …nas je lagala….?!

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”

Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”

Palestina in Palestinci so postali orodje političnega boja med raznimi akterji po svetu. Avtoritarni, neliberalni in nedemokratični svet podpira palestinski boj za genocidno očiščenje Izraela judovskega prebivalstva v obliki terorističnih organizacij in režimov, kot so Hamas, Hezbolah in iranske mule. Svobodni, liberalni in demokratični svet podpira Izrael in tiste Palestince, ki se zavzemajo za mir z Izraelom, sekularizacijo, demokratizacijo in verske reforme v Gazi in na Zahodnem bregu.

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Javna agencija Spirit in Ministrstvo za gospodarstvo sta podelila priznanja najboljšim tujim investitorjem za izjemne rezultate in prispevke k razvoju slovenskega gospodarstva. Med nagrajenci je bila tudi družba Henkel Maribor, ki pa pretežni del svojega dobička izkazuje na matični družbi, čeprav se v osnovi ustvarja v proizvodnih družbah. Posledično zato tudi ni nekih večjih plačil davka na dobiček v Sloveniji. Plačani davek od dobička, preračunan na zaposlenega, je na nivoju koncerna zato kar petkrat višji kot v Sloveniji. Mogoče bi se morali pristojne institucije vanje vseeno nekoliko bolj poglobiti, če je takšna politika v celoti v skladu z veljavno davčno zakonodajo?

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …