Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je opozoril, da se nam poleg zdravstva že leta podira tudi šolstvo. Ob tem je sicer prikladno “pozabil”, da je te majave temelje sistema pomembno sooblikoval sam in njegov propadli LDS. Ima pa žal zelo prav, da se bodo slabši rezultati učencev, dijakov, študentov.. počasi prelili v kakovost vseh segmentov družbe, ko bodo ti evropsko “podpovprečni” prišli na mesta, na katerih bodo skrbeli za inženirske posle, ekonomijo, šolo, zdravstvo, socialo….. (Vir: Delo)
RECIKLAŽA – “Midva (z Golobom) sva se večkrat pogovarjala o vsebini te kandidature, to je bil plod daljših razgovorov, tu ne vidim prav nobenega tveganja zame osebno”
Tomaž Vesel je še eden v vrsti. Komentar ni potreben. Vrhunski menedžer spet meče ljudi čez ramo. (Vir: 24ur,com) Video
Gaber je nedvomno intelektualec in profi na svojem področju. Vendar s svojo vizijo šolstva na splošno ni seznanjen ali pa je preprosto zatisnil obe očesi. Mularija kot mularija vedno gleda stvari iz svoje perspektive. Že Platon ali kdorkoli že stari grški filozof je ugotovil, da mladina ni več takšna kot v njegovih časih, oziroma se je pokvarila. In tako v več kot dveh tisočletjih se ni spremenilo skoraj nič. Stari učitelji sploh kateheti in tudi blaženi Slomšek so zagovarjali trdo vzgojo s šibo in še s čim. Drugačni časi pač.
Še v naših časih so ti pozabljeno piko na koncu stavka obrazložili z bližnjim srečanjem s tablo. Seveda to ni bilo z duhom socialistične vzgoje. Vendar tako je bilo in pika. Po osamosvojitvi so prišli na plan t.i. permisivci. OK nič narobe, vendar se v šolah še vedno uči nebodigatreba traparije, ki jih učenci pozabijo še isti moment. So predmeti, ki gredo s časom v korak. So pa tudi tisti, kjer jih je moderna tehnologija prehitela,
Mi smo se morali učiti pisati s peresnikom, ki si ga moral namočiti v tinto. In zvezki so bili bolj podobni kakšni Picassovi mojstrovini kot vzoren izdelek. Šele zatem so prišli nalivniki z vložkom. “Kemiki” so bili strogo prepovedani. Seveda novi časi nove oblike. Vendar bi morale vsaj osnove pisanja ostati. Najbrž ne najbolj racionalen komentar, ker je nas stare pohodil čas. Ampak, tudi zaradi Gabrovih eskapad je učiteljski poklic padel na najnižjo raven. Poglejte si ankete. Učitelji so nekje čisto spodaj, vendar ravno oni vzgajajo bodoče znanstvenike, zdravnike itd. So pa glede plač, vsaj tisti mlajši na nivoju prodajalcev in podobnih poklicev. Kako je cenjeno učiteljstvo. Nič popolnoma nič. Včasih vrh inteligence, danes pa nujno zlo. In ravno Gaber je s svojimi unikatnimi zamislimi znižal nivo usposabljanja bodoče inteligence.
Najprej je treba poudariti, da je bil univ. prof. dr. Slavko Gaber minister za šolstvo v časih, ko je bila politika na Slovenskem (časi vladajoče LDS in pragmatičnega premiera dr. Janeza Dernovška) še resna, kompetentna in odgovorna poklicanost in poklicna dejavnost v korist najširše družbene skupnosti.
Ugled demokratično izvoljenih poslancev v parlamentu ter od njih izvoljenih ministrov je bil zasluženo neprimerno višji, kot je danes. Neprimerno višja so bila tedaj, upravičeno, tudi pričakovanja volivcev.
Nekdanjemu ministru za šolstvo in enemu od vplivnejših intelektualcev znotraj tedaj vladajoče LDS (Gabru) morda lahko kdo očita anarhoidno prevlado permisivne vzgoje in celo sistemsko “razšolanje šolstva”, a ne more zanikati njegove precej notranje konsistentne tedanje izvršilne politike in ideologije sistemsko malikovanega in politično utrjevanega “javnega šolstva”.
Vse kar je v nadaljevanju sledilo v parlamentu, vladi ter na ministrstvu RS za šolstvo, je bilo le bolj ali manj pasivno in neustvarjalno sprejemanje ter skromno variiranje doseženega “v Gabrovih časih” z morebitnimi drobnimi in nemotečimi “lepotnimi popravki”.
Nihče od njegovih naslednikov na ministrskem položaju namreč ni premogel več strokovno domišljenega in demokratično večinsko sprejetega strateškega razvojnega koncepta šolstva in izobraževanja otrok in mladine za potrebe in izzive 21. stoletja.
Za neprebojne in trdne “okope” doseženega “statusa quo” v javnem šolstvu so se skupaj solidarno postavili Štrukljevi sindikalisti (SVIZ), večina levih političnih strank ter večina njim podrejenih ter parcialno aktivističnih ne-vladnih organizacij civilne družbe.
Za vse poznejše vlade (po Drnovškovi LDS) je bilo značilno, da so področje vzgoje, izobraževanja in znanosti odrivale vse bolj na rob svojih parcialnih političnih ambicij in interesov, da so v skladu s to svojo razvojno neskrbnostjo in malomarnostjo iskale in najdevale tudi primerno birokratsko prilagodljive in strokovno ne-ambiciozne ministre-administratorje, ki so “vse” obljubili že s tem, ko so se javno zaprisegli za srdito obrambo socialistično malikovanega “javnega šolstva”.
Stagniranje in nazadovanje družbenih področij vzgoje, izobraževanja in znanosti je nujna posledica političnega odrivanja in zanemarjanja s strani vseh ključnih političnih odločevalcev zadnjih dveh desetletij, je posledica neznosnega strokovnega in političnega diletantizma znotraj vladajočih političnih strank v parlamentu in vladi ter neznosne lahkosti ne-ustvarjalnega in ne-inventivnega priseganja vladajočih na oportunistično ohranjanje večnega in stabilnega “statusa quo” ter v tem oklepu populističnega malikovanja socialističnega “javnega šolstva” preteklega stoletja.
Ja Slavko,takoj po nastanku drzave Slovenije,also known as BUTALE,so bili Butalci ta ko pametni,da so si izbrali za el Presidente,taglavnega kommunista.Priznam,da nisem prebrau tvojega komentarja in ga tudi ne bom,opazil pa sem,da nekaj pisaes o pametyi butalcev po osamosvojitvi.Jaz raje recem adijo pamet,ker takih neumnosti,ki jih pocnete,so totalno skregani s pametjo!
Šole morajo biti tudi privatne. In država jim mora nuditi tako podporo kot državnim šolam. Le tako se lahko vzpostavi konkurenčnost, kar pomeni nenehno izboljševanje.
Toda napisanega “morilec slovenskega šolstva” noče upoštevati. ker je treba mladino mentalno popolnoma podretiti neki imaginarni boljševistični ideologiji.
Oglasil se je človek, ki je popolnoma zavozil slovensko šolstvo.
On je edn tistih, ki se drži parole boljševikov: Kultura in prosveta, to naša bo osveta.
In prav zaradi te parole, boljševiki, ki nam še danes vladajo ne izpustijo prosvete iz rok in je ta še evdno namenjana pred vsem revoluciji in ne izobražavanju.
Prav to je tudi razlog, da se Slovenci še vedno ne moremo otresti boljševistične ideologije, ki je temelj za vladanje v Sloveniji. Ali ni zaskrbljujoče, da v Sloveniji ves čas samostojnosti še nismo imeli povsem desne vlade in ne desnega predsenika države. Tudi rektorje največje univerze še nismo imeli iz vrst desne inteligence.
V veliki meri je za takšno stanje odgovoren prav Slavko Gaber.
Gaber “oče” t.i, permisivne vzgoje nadebudne mularije. Ravno on je vpeljal sistem, kjer ima mularija več pravic kot učitelj. Seveda je sčasoma pogruntal, da je teorija eno, praksa pa drugo. Danes mu je najbrž žal, ker je takrat zgrešil point. Dandanes je tudi po njegovi zaslugi t.i. permisivna vzgoja zašla v slepo ulico. Odličnjakov kot peska, vendar …