Intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom v sobotni prilogi Dela, 26 aprila 2014, si velja zapomniti po 3 stvareh , predvsem pa po zaključnem stavku intervjuvanca »Noben napredek ni vreden nič, če postanemo diktatura« !
Seveda pa se ga velja zapomniti tudi po naslovu intervjuja »Švica nas vidi kot drugo Švico«. Tretja stvar, zaznambe vredna, pa je odsotnost novinarskega vprašanja o tem kako mu je nenadoma uspel zanj zgodovinski sanjski met s katerim je iz preiskovanca v policijski zadevi Bobnar & Lindav uspel nenadoma postati priča, ne preiskovanec. Vsaj tako je zatrdil sam – da on ni preiskovanec, ampak priča. Logično bi ga potem morali vprašati kdo je preiskovanec.
Še bolj pa smo pogrešali novinarsko vprašanje o Golobovih Balkanskih poslih GEN-i , pa seveda o zadevi STAR – Solar in financiranju gibanja Svoboda ter tozadevni parlamentarni preiskavi, ki se je zdaj očitno nenadoma čudežno ustavila.
Ključen pa je seveda zaključni stavek intervjuja ko Golob izjavi: »Noben napredek ni vreden nič, če postanemo diktatura«. Zelo drzna izjava s strani človeka, ki skoraj polovico volilnega telesa zmerja in proglaša za janšiste in fašiste. Novinarje na RTVSLO pa na odprti sceni obtožuje, da kot »zdrave sile« pri čiščenju niso bili dovolj temeljiti.
Če bi si spoštovana novinarja Bojan Budja in Ali Žerdin, upala postaviti ta vprašanja bi si celo navadni bralec upal misliti , ne da smo Švica, pač pa da smo vsaj na poti v Švico.
Ampak nalijmo si vendar čistega vina: dilema je ena sama Janša ali Golob. S tem v zvezi odgovarjam na kratko: Bolje Janšev (resnični) vrabec v roki, kot Golobov golob na njegovi pločevinasti foto voltaični strehi.
S tem v zvezi ponavljam misel, ki jo je nekoč izrekel znani danski filozof Kierkegaard. Pretentajo vas lahko na dva načina – da ne verjamete v to kar je res, ali verjamete v to kar ni res.
Bliža se obletnica vladnega odloka s katerim je ukinjen dan spomina, čeprav nam spomina tudi Golobova diktatura ne more vzeti. Zato vidim Slovenijo z vprašanjem in odgovorom: Zakaj Slovenija ni Švica – zato ker je pod zemljo Kambodža in je pod Golobom zabredla in plove v diktaturo, ki se tega niti sama ne zaveda. To ne morejo skriti niti najnovejša Cesarjeva nova – rjava oblačila. Tudi njegova nova rjava obleka ne. Dokazov je veliko, vključno s tem, da on sam o sebi misli, da je branik demokracije.
Za konec pa le še stavek o »civilni družbi« s pomočjo katere se je P V Golob, ob Soros -Kučan-Jankovićevi asistenci, tako zelo poceni zavihtel na oblast. Vzrok je že skoraj pozabljeni referendum o Vizjakovem zakonu o vodah, zakonu v katerem niti z besedo niso omenjene podzemne vode, čeprav se vse vode stekajo pod zemljo. V Ljubljani pa Golobov aletr ego Janković, gradi kanal C0 s katerim bomo zaradi transporta gnojnice morali piti vodo iz plastenk, namesto iz čiste podtalnice, ob tem, da imamo naravni vir kot le redko kdo in ga nam lahko zavida tudi Švica. Vendar Slovenija ni Švica, je pa neskončna Indija Koromandija, pravi sanjski kraj za lopove in prevarante.
In je hkrati država prepolna dobrih in oh in sploh sočutnih ljudi, predvsem pa neskončno ustrežljivih novinarjev, ki ljudstvu vračajo duševni mir s tem ko v slikanicah za ljudstvo pomagajo slikati nove Potemkinove vasi.
In čisto za konec, tudi sam ne morem mimo »afere Jaklič«, ki ni afera Jaklič ampak afera UKZ in časopis Mladina in na koncu nekoliko celo Matevž Krivic. Zelo prav bi bilo, da novinarji zahtevajo – ne Jakličev odstop, ampak izstop vseh odvetnikov iz funkcije vrhovnega in ustavnega sodnika, vsaj 10 let pred nastopom funkcije. Nekoč smo govorili o okuženih sodnikih, danes o tem sploh ni več govora.
Zato je zdaj ravno pravi čas, da Klemen Jaklič postane predsednik Ustavnega sodišča, ne pa tarča napadov. Tudi zato, da se na Ustavnem sodišču ponovno uveljavi princip neodvisnega sodnika, ki je povsem nasproten tako imenovanemu rezultatskemu principu odločanja, ki je za vladavino prava povsem nevzdržen in celo smrtonosen princip.
Anti vladni Civilno družbeni aktivist Vili Kovačič, državljan K.
Ps: nekoč sem z Robertom Golobom in Miroslavom Gregoričem zelo tesno sodeloval proti TEŠ6. Bil je tako rekoč na moji strani. Danes pa z žalostjo ugotavljam, da se mu je od vrtoglavice zmešalo in misli, da je sončni kralj, ljudstvo in navadni ljudje pa smo njegov artikel za enkratno uporabo, ki ga po mili volji lahko vrže čez ramo.
In tako se spet ponavlja to kar je ugotavljal že F.A Hayek v knjigi Usodna domišljavost. Faktorji napredka so: spontanost, tradicija in inovacije. Domišljavost pa pomeni njegov konec – napredka namreč.
Slovenija bi lahko bila druga Švica že kar nekaj časa.
Udbomafija je okradla Slovenijo vsaj za 100 milijard.
Poglejmo si samo divjo privatizacijo, pa bančne luknje in seveda korupcijo, ki je dovoljena izvoljenim.
Vse to pa se dogaja zato, ker v Sloveniji ni bilo mogoče izvesti tranzicije, tako da so na položajih ostali prevaranti, pristranski tožilci, sodniki in policisti. Za to, da se laži in prevare ohranjajo skrbijo mediji in profesorji na univerzah, ki namenoma varajo državljane. Kaj danes praznujemo?
Prepičan sem da nam na to preprosto vprašanje ne zna odgovoriti Milan Kučan, niti Spomenka Hribar.
V takšn zmedeni državi je seveda težko uspostaviti normalno stanje in normalno oblast.
Slovenci smo sposobni in delavni, zato nam še nekako gre, v kolikor pa nam bi vladali sposobni ljudje in ne murgeljske lutke, bi danes Švico pustili daleč za sabo.
Hvala Tini, da ga je ostrigla.
ŠVICA JE V NAS PREPOZNALA DRUGO ŠVICO !
Intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom v sobotni prilogi Dela, 26 aprila 2014, si velja zapomniti po 3 stvareh , predvsem pa po zaključnem stavku intervjuvanca »Noben napredek ni vreden nič, če postanemo diktatura« !
Seveda pa se ga velja zapomniti tudi po naslovu intervjuja »Švica nas vidi kot drugo Švico«. Tretja stvar, zaznambe vredna, pa je odsotnost novinarskega vprašanja o tem kako mu je nenadoma uspel zanj zgodovinski sanjski met s katerim je iz preiskovanca v policijski zadevi Bobnar & Lindav uspel nenadoma postati priča, ne preiskovanec. Vsaj tako je zatrdil sam – da on ni preiskovanec, ampak priča. Logično bi ga potem morali vprašati kdo je preiskovanec.
Še bolj pa smo pogrešali novinarsko vprašanje o Golobovih Balkanskih poslih GEN-i , pa seveda o zadevi STAR – Solar in financiranju gibanja Svoboda ter tozadevni parlamentarni preiskavi, ki se je zdaj očitno nenadoma čudežno ustavila.
Ključen pa je seveda zaključni stavek intervjuja ko Golob izjavi: »Noben napredek ni vreden nič, če postanemo diktatura«. Zelo drzna izjava s strani človeka, ki skoraj polovico volilnega telesa zmerja in proglaša za janšiste in fašiste. Novinarje na RTVSLO pa na odprti sceni obtožuje, da kot »zdrave sile« pri čiščenju niso bili dovolj temeljiti.
Če bi si spoštovana novinarja Bojan Budja in Ali Žerdin, upala postaviti ta vprašanja bi si celo navadni bralec upal misliti , ne da smo Švica, pač pa da smo vsaj na poti v Švico.
Ampak nalijmo si vendar čistega vina: dilema je ena sama Janša ali Golob. S tem v zvezi odgovarjam na kratko: Bolje Janšev (resnični) vrabec v roki, kot Golobov golob na njegovi pločevinasti foto voltaični strehi.
S tem v zvezi ponavljam misel, ki jo je nekoč izrekel znani danski filozof Kierkegaard. Pretentajo vas lahko na dva načina – da ne verjamete v to kar je res, ali verjamete v to kar ni res.
Bliža se obletnica vladnega odloka s katerim je ukinjen dan spomina, čeprav nam spomina tudi Golobova diktatura ne more vzeti. Zato vidim Slovenijo z vprašanjem in odgovorom: Zakaj Slovenija ni Švica – zato ker je pod zemljo Kambodža in je pod Golobom zabredla in plove v diktaturo, ki se tega niti sama ne zaveda. To ne morejo skriti niti najnovejša Cesarjeva nova – rjava oblačila. Tudi njegova nova rjava obleka ne. Dokazov je veliko, vključno s tem, da on sam o sebi misli, da je branik demokracije.
Za konec pa le še stavek o »civilni družbi« s pomočjo katere se je P V Golob, ob Soros -Kučan-Jankovićevi asistenci, tako zelo poceni zavihtel na oblast. Vzrok je že skoraj pozabljeni referendum o Vizjakovem zakonu o vodah, zakonu v katerem niti z besedo niso omenjene podzemne vode, čeprav se vse vode stekajo pod zemljo. V Ljubljani pa Golobov aletr ego Janković, gradi kanal C0 s katerim bomo zaradi transporta gnojnice morali piti vodo iz plastenk, namesto iz čiste podtalnice, ob tem, da imamo naravni vir kot le redko kdo in ga nam lahko zavida tudi Švica. Vendar Slovenija ni Švica, je pa neskončna Indija Koromandija, pravi sanjski kraj za lopove in prevarante.
In je hkrati država prepolna dobrih in oh in sploh sočutnih ljudi, predvsem pa neskončno ustrežljivih novinarjev, ki ljudstvu vračajo duševni mir s tem ko v slikanicah za ljudstvo pomagajo slikati nove Potemkinove vasi.
In čisto za konec, tudi sam ne morem mimo »afere Jaklič«, ki ni afera Jaklič ampak afera UKZ in časopis Mladina in na koncu nekoliko celo Matevž Krivic. Zelo prav bi bilo, da novinarji zahtevajo – ne Jakličev odstop, ampak izstop vseh odvetnikov iz funkcije vrhovnega in ustavnega sodnika, vsaj 10 let pred nastopom funkcije. Nekoč smo govorili o okuženih sodnikih, danes o tem sploh ni več govora.
Zato je zdaj ravno pravi čas, da Klemen Jaklič postane predsednik Ustavnega sodišča, ne pa tarča napadov. Tudi zato, da se na Ustavnem sodišču ponovno uveljavi princip neodvisnega sodnika, ki je povsem nasproten tako imenovanemu rezultatskemu principu odločanja, ki je za vladavino prava povsem nevzdržen in celo smrtonosen princip.
Anti vladni Civilno družbeni aktivist Vili Kovačič, državljan K.
Ps: nekoč sem z Robertom Golobom in Miroslavom Gregoričem zelo tesno sodeloval proti TEŠ6. Bil je tako rekoč na moji strani. Danes pa z žalostjo ugotavljam, da se mu je od vrtoglavice zmešalo in misli, da je sončni kralj, ljudstvo in navadni ljudje pa smo njegov artikel za enkratno uporabo, ki ga po mili volji lahko vrže čez ramo.
In tako se spet ponavlja to kar je ugotavljal že F.A Hayek v knjigi Usodna domišljavost. Faktorji napredka so: spontanost, tradicija in inovacije. Domišljavost pa pomeni njegov konec – napredka namreč.
Slovenija bi lahko bila druga Švica že kar nekaj časa.
Udbomafija je okradla Slovenijo vsaj za 100 milijard.
Poglejmo si samo divjo privatizacijo, pa bančne luknje in seveda korupcijo, ki je dovoljena izvoljenim.
Vse to pa se dogaja zato, ker v Sloveniji ni bilo mogoče izvesti tranzicije, tako da so na položajih ostali prevaranti, pristranski tožilci, sodniki in policisti. Za to, da se laži in prevare ohranjajo skrbijo mediji in profesorji na univerzah, ki namenoma varajo državljane. Kaj danes praznujemo?
Prepičan sem da nam na to preprosto vprašanje ne zna odgovoriti Milan Kučan, niti Spomenka Hribar.
V takšn zmedeni državi je seveda težko uspostaviti normalno stanje in normalno oblast.
Slovenci smo sposobni in delavni, zato nam še nekako gre, v kolikor pa nam bi vladali sposobni ljudje in ne murgeljske lutke, bi danes Švico pustili daleč za sabo.
Vse povedano pa še bi se dobilo