Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Premier Robert Golob je bil pred leti najuspešnejši trgovec z električno energijo v regiji. Če kdo, potem on razume visoke zneske na položnicah za elektriko.

Avtor: | 22. aprila, 2024

V Evropski uniji in tudi v Sloveniji smo se v zadnjih letih soočali z visokimi cenami električne energije (EE). O tem lahko veliko beremo in občutimo, precej redkejše pa so informacije o tem, kaj naj bi bil razlog za tako visoke cene. Najbolj enostaven odgovor je energetska kriza. Toda kaj je razlog za energetsko krizo? Tudi tu bi nekateri hitro ponudili odgovor v ruski agresiji na Ukrajino, a rast cen se je pričela že pred tem. Omenjena agresija je nedvomno razmere še zaostrila, a bilo bi preveč enostavno, če bi za glavnega krivca za visoke cene elektrike določili Putina.

Pri rasti cen se pravzaprav srečujemo z zanimivim paradoksom. Ena glavnih usmeritev EU je zeleni prehod in dolga leta smo poslušali, kako so nove tehnologije pridobivanja električne energije ne samo okolju prijaznejše, temveč tudi cenejše od klasičnih načinov. In imetniki sončnih elektrarn se ob subvencijah lahko pohvalijo, da imajo elektriko skoraj zastonj. A povprečne cene električne energije so bile zadnji dve leti tudi nekajkrat višje kot nekdaj in tudi sedaj, po umiritvi, so še vedno skoraj enkrat višje.

Je razlog rasti cen elektrike v skritih stroških zelenega prehoda, ki dviguje splošno raven teh cen?

Zanimiv je tudi vpogled v strukturo proizvodnje elektrike v EU, kjer v zadnjih petih letih ni prišlo do kakšne drastične spremembe. Delež obnovljivih virov (sonce, veter) se je v strukturi proizvodnje povečal za okoli 10 odstotnih točk, nekoliko pa znižal pa delež elektrike iz ostalih virov (premog, jedrska energija, ostalo). Delež iz plina pridobljene elektrike je bil lani 17 % in omenjene manjše strukturne spremembe proizvodnje ter višje cene plina so sicer dvignile stroške proizvodnje EE, a nikakor v mnogokratnikih. Je torej razlog za visok dvig tržnih cene elektrike neustrezno reguliran trg in zaslužki trgovcev in špekulantov z elektriko?

Glede na vse razpoložljive podatke bi lahko s precejšnjo verjetnostjo dali pritrdilni odgovor na obe postavljeni vprašanji oziroma tezi. Evropska politika se sicer rada pohvali, kako je obvladala energetsko krizo, da ni prišlo do električnega mrka, a višje cene so postale kar nekaj samoumevnega. Glede na razpoložljive podatke so višje cene EE nedvomno odraz povečevanja deleža obnovljivih virov energije, izrazit skok cen v letih 2021-2023 pa je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov.

Vpliv spremembe strukture proizvodnje elektrike na cene

Zelen prehod, tj. prehod na obnovljive vire proizvodnje elektrike, je zaradi splošno sprejetih okoljskih posledic kurjenja fosilnih goriv nujen. V EU ta prehod močno spodbujamo ter subvencioniramo in za imetnike sončnih panelov se to odraža v bistveno nižjih stroških elektrike. Vendar pa vemo, da so ti viri nestabilni in da ima poraba drugačno dinamiko kot proizvodnja iz teh virov. Zaradi tega morajo energetski sistemi v času, ko ni sonca ali vetra, pomanjkanje EE ob današnji tehnologiji zagotavljati iz klasičnih, pogosto umazanih virov. Predvsem pa morajo energetski sistemi zagotoviti zadostne kapacitete dodatnih virov energije v času manjše proizvodnje sončne in vetrne energije, saj elektrike na dolgi rok ne znamo shranjevati. Elektrike ne moremo proizvajati na zalogo, temveč jo moramo vsak dan, vsako sekundo proizvajati ravno toliko, kot jo porabimo. In vse to je na koncu bistveno dražje in pred časom smo lahko (prvič?) brali izjavo ministra za energetiko, ki je odkrito priznal: Zeleni prehod je in bo dražji.

Usmeritev v obnovljive vire energije je v Evropi jasna in nesporna, a ob tem je potrebno ljudem tudi odkrito povedati, da ta prehod pomeni višje cene. Da bomo v bodoče plačevali za elektriko iz drugih proizvodnih virov več kot nekdaj, ko smo jo v veliki meri proizvajali iz fosilnih goriv in s tem povzročali okoljsko škode. Prehod na obnovljive vire energije (OVE) je lahko zaradi vzpostavljenih sistemov subvencij za posameznika in tudi posamezne  proizvajalce cenovno ugodnejši, a skupni strošek proizvodnje in distribucije celotnega energetskega sistema je in bo višji. Posebno, če bomo v večji meri naslanjali na OVE iz sonca in vetra, ki zaradi nestabilne proizvodnje zahtevajo bistveno večja vlaganja v rezervne proizvodne kapacitete.

Nemški energetski paradoks

Glede tega je mogoče najbolj nazoren primer dogajanj v Nemčiji. Državi, ki je največ vložila v proizvodnje EE iz sonca in vetra (600 milijard evrov), a je kljub temu prisiljena pomemben del elektrike proizvajati iz premoga in plina. Na priloženi sliki so podatki o strukturi proizvodnje potrebne (porabljene) EE v Nemčiji po mesecih. Poraba se v poletnih mesecih giblje okoli 37 TWh (teravatnih ur ali tisoč GWh), pozimi pa nato poraste na okoli 44 TWh, torej 20 % več kot poleti. Izrazito drugačno gibanje pa ima proizvodnja iz sončnih panelov, kar Nemčiji sezonsko sicer k sreči v veliki meri pokriva vetrna energija.

Iz slike je lepo razvidno, da morajo zaradi sezonskega nihanja in nezanesljivosti proizvodnje iz OVE v zimskih mesecih tudi preko 50 % potrebne porabe zagotavljati s fosilnimi gorivi. To pomeni, da potrebujejo te proizvodne kapacitete na fosilna goriva ne glede na vsa vlaganja v sončne panele. Ob tem pa se ob povečani, razpršeni in sezonsko nihajoči oskrbi s proizvodno iz sončnih panelov srečujemo še z bistveno večjimi potrebami za vlaganja v distribucijsko omrežje, kar dodatno dviguje cene elektrike.

Vir: Eurostat

Vsekakor je prehod v razogljičenje tako v Evropi kot v Sloveniji nujno in tudi z družbenim konsenzom sprejeta odločitev. A ob tem je potrebno tudi odkrito povedati, da bo ta prehod pomenil višje cene električne energije. Za posameznika je to sicer lahko ugodneje in ceneje, a delovanje energetskega sistema posamezne države in celotne EU je dražje in te višje cene smo v zadnjih treh letih tudi občutili – ne glede na vsakodnevne informacije, kako so nove tehnologije v proizvodni elektrike cenejše. Višji stroški se bodo slej ko prej prerazporedili med vse porabnike, tudi tiste s sončnimi paneli.

Vpliv trga na cene

Vseeno pa vpliv zelenega prehoda na ceno proizvodnje električne energije v zadnjih letih nikakor ne more biti razlog za tako enormno povečanje cen. Vemo, da so v letu 2022 borzne cene EE presegale tudi 500 eur/MWh, bile so torej kar 10-krat višje kot še tri leta pred tem. Na naslednji sliki so ključni podatki o skupni proizvodnji (in porabi) EE v 27 članicah Evropske unije. Delež proizvodnje iz sonca in vetra se je v petih letih povečal za deset odstotnih točk in to večjega neposrednega vpliva na stroške proizvodnje in posledično na prodajne cene še ni moglo imeti. Vsekakor so proizvodnjo elektrike podražile višje cene plina, a glede na delež te proizvodnje in zakupljene cene tudi to ni moglo biti razlog tako visokih podražitev.

Vir: Eurostat

Podatki kažejo, da je bila proizvodnja in poraba električne energije v EU v zadnjih petih letih dokaj konstantna, saj se je gibala 2.600 in 2.700 TWh električne energije. Nekaj manjša je bila pričakovano v covidnem letu 2020, nekoliko večji upad (5 %) pa beležimo v preteklem letu, nedvomno zaradi višjih cen ter posledično zmanjševanja proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah. Značilno je tudi, da je Evropska unija kot celota več ali manj samooskrbna, da sami proizvedemo vso potrebno električno energijo. Struktura proizvodnje je dokaj razpršena, če gledamo EU kot celoto, seveda pa so precejšnje razlike med državami, kakor je dodatno prikazano na sliki (dodatek) na koncu prispevka za nekaj najbolj značilnih držav (samo za leto 2023).

Ob spremljanju teh podatkov se upravičeno postavlja vprašanje, kaj je bil razlog za takšno enormno povečanje cen električne  energije v EU v letih 2021 – 2023. Na tretji sliki so prikazane dosežene cene EE na madžarski borzi za trgovanje z energijo, ki je tudi najbolj relevanten trg za določanje trgovalnih cen v Sloveniji.  Grafikon prikazuje štiri vrste cen in sicer dnevne cene na posamezni dan ter kakšne so bile prodajne cene na tisti dan za dobavo čez leto dni, dve ali čez tri leta.

Vir: Hudex

Te cene so bile tudi indikativne cene, po katerih se je prodajala EE poslovnim subjektom (podjetjem) v Sloveniji za naslednja leta. Seveda v primeru, če si je porabnik elektrike želel zagotoviti zanesljivo oskrbo v naslednjem obdobju. Avgusta ali septembra 2022 ko je bil dosežen najvišji nivo, se je tako elektrika za dobavo v letu 2023 prodajala po 400 eur/MWh in več, za dobavo v 2024 po blizu 300 eur/MWh in po okoli 200 eur/MWh za dobavo v letu 2025. Le pol leta kasneje so bile razmere že pomembno drugačne in cene EE za naslednja tri leta so se gibale med 120 in 150 eur/MWh, dnevne cene celo okoli 100 evrov. Danes se vse cene gibljejo že pod 100 eur/MWh.

Kot kažejo  podatki o proizvodnji EE v EU, v teh zadnjih letih do kakšnih drastičnih sprememb ni prišlo ne po obsegu, ne po strukturi. To pomeni, da se tudi stroške proizvodnje prodane elektrike niso bistveno spremenili. Bistvena sprememba je mišljeno nekajkratno povečanje in ne rast zaradi dodatnih stroškov OVE, povečane cene plina ter inflacije, ki so proizvodno ceno EE mogoče dvignili za 40, 50 %. To konec koncev potrjuje tudi trenutna cena elektrike, ki se giblje 60 % nad prodajno ceno izpred treh let.

Kaj pomenijo posredniki

Na osnovi tega lahko preprosto zaključimo, da so bile vmesne nekajkrat višje cene EE samo posledica nervoze, skrbi pred izpadom oskrbe in pomanjkanja električne energije ter klasičnega delovanja tržnih zakonitosti zaradi navedenih razlogov. Tega smo sicer vajeni tako na borzi vrednostnih papirjev kot borzi dobrin, ko se tudi pogosto srečujemo z izjemnimi skoki in padci cen. A elektrika je verjetno vseeno preveč ključna dobrina, da jo je Evropa prepustila zveličavnemu delovanju trga. Države so sicer posegale na trg in omejile cene za posamezne skupine porabnikov ali nadomeščale rast z državnimi subvencijami v breme proračuna (davkoplačevalcev). Kakšnega večjega poseganja na trg pa si seveda niso mogle niti želele privoščiti.

Na trgu imamo posrednike, ki so te razmere močno izkoristili, seveda v svojo korist. In pretežni del razlike med visoko ceno elektrike, ki bremeni prebivalce in uničuje evropsko industrijo, je pravzaprav pristal v privatnih žepih posrednikov in deloma mogoče tudi proizvajalcev električne energije.

Vse omenjene visoke cene in stroški so samo nasprotna stran zaslužkov drugih gospodarskih subjektov – katerih pa ostaja več ali manj skrivnost. Kot izhaja iz bilanc elektrogospodarstva za leto 2022 in iz ocen za 2023, kakih dobičkov celotni energetski sistem Slovenije v obeh letih skupaj ni ustvaril. V Sloveniji smo torej plačevali višje stroške energije, nimamo pa poslovnih subjektov z dobički – ti so na žalost ostali v tujini.

Zaradi takšnih gibanj upravičeno lahko ocenimo, da Evropska unija ni znala ustrezno regulirati trga električne energije in da so visoke cene in stroški porabnikov v pretežni meri odraz zaslužkov posrednikov in ne pomembneje povečanih stroškov proizvodne elektrike. Cene elektrike so se sedaj sicer umirile, čeprav veliko porabnikov v gospodarstvu še vedno plačuje elektriko po pogodbah iz preteklih let po bistveno višjih cenah. Zaradi tega bi morali v EU vseeno razmisliti, kako se izogniti takšnim nihanjem, neupravičenim dvigom cen ključne dobrine in zaslužkom posrednikov – ali pa tudi v bodoče zaupati zveličavnemu trgu z vsemi negativnimi posledicami in se ob tem celo hvaliti, kako smo obvladali energetsko krizo. O tem, zakaj je nastala ta energetska kriza, pa nič.

Struktura proizvodnje elektrike v nekaterih državah EU (2023). Vir: Eurostat

 

24 komentarjev

  1. APMMB2

    Vse analize in napori Kordeža zasenči neumost,ki se plete okrog obnovljivih virov energije.
    Obnovljivi viri, ki jih poznamo so izčrpani ( hidoenergija), ali pa so nezadostni, saj sonca in vetra ni dovolj, da bi zadostili potrebam. Elektriko iz obnovljivih virov energije ni mogoče akumulirati, zato ne more pokriti več kot četrtino potreb. Kjlub izdatnim subvencijam, četrtine ni mogoče preseči, zato so subvencije metanje denarja skozi okno in sveda to neumnost plačujemo potrošniki. Nekaj zvitovičev pa ob takšnih neumnostih bogati. Bine, pridi s pravo barvo na dan in se ne muči z risanjem grafikonov in iskanjem krivcev.

    • staro 77

      Hvala Bine, tvoja analiza je kot vedno odlična.Za vsako odločanje je na prvem mestu dobra analiza, res pa je da temu morajo slediti pametne odločitve kako naprej.

  2. Miller

    @Peter je omenil moralo. Ja tudi o morali bi se dalo na veliko razpravljati.
    Pravijo, da je Rusiji v interesu, da je EU oslabljena. Možno.
    Ampak dejstva govorijo, da je precej let pred Moskvo, Davos začel z moralno etičnim razkrojem EU, sledil je poziv Merklove „Welcome“ in za piko na i , je poskrbela zelena inkvizicija z zapiranjem jedrskih, kar je poleg sankcij (termoelektrarne na plin in nafto), skupaj povzročilo dvig cen energije in zaustavljanje lokomotive in rast inflacije.

    Nikoli ne bomo izvedeli – niti naši predsedniki, ki se svaljkajo po Bruslju, kdo je režiser dogajanj. Davos, elite, framasoni, lože ? Jasno je edino to, da v tem kaosu tudi doma velja, kdor prej pride, prej melje. Tako tudi tisti zgoraj na fotki in vsi, ki se dokopljejo do oblasti. SDS ali SD. Morala ?
    Za Bruselj je pomembno, da mu evropske oblasti kimajo, pa če so fašistične ali komunistične, leve ali desne.
    Preko trupel.

  3. deni

    Dajmo si biti na jasnem. Elektrika je najpomembnejša stvar na svetu, oziroma v civiliziranem svetu. In tega se distributerji EE še predobro zavedajo. Ker, če zmanjka štroma se v hipu vse ustavi. Plin, nafta šele po določenem času. In tisti, ki ima v lasti vodne elektrarne in JEK je tata mata. Zeleni prehod, my ass. Vetrne dokler, če je veter, sončne, če sije sonce, mar ne.
    Ampak kot vulkanologi opozarjajo, da bi v primeru izbruha super vulkana v Yelowstonu ali kakšnega indonezijskega vulkana zemljo prekrila nepredirna plast, ko sonce ne bi prodrlo skozi ozračje in za veliko let bi nastala zima. OK to je zaenkrat samo teorija, ampak ob izbruhu vulkana Krakatau v 19. st. je cel svet čutil posledice.

    Menda je prvi človek skoraj izumrl, zaradi super vulkana v Indoneziji. Ostalo je le nekaj ljudi v Afriki, zato imamo popolnoma identični DNKa.

    Yelowstonski super vulkan lahko izbruhne jutri, čez tisoč ali desettisoč ali stotisoč let. Zanašanje na t.i. zeleni prehod je samo utvara. Takrat bodo delovale samo hidrocentrale in JEK elektrarne. Tudi v srednjem veku je bila krajša ledena doba zaradi izbruha nekega vulkana in je lakota skoraj iztrebila Evropejce.

    Mogoče vse to pisanje spominja na ZF filme katastrofe. Vendar zemlja daje in tudi odvzema, oziroma narava je nepredljidljiva. Da parafraziram Tita. Potrebno se je pripravljati, kakor da bo vedno mir ali pa jutri vojna. Zato pa je EE najpomembnejša stvar in tega bi se morali zavedati vsi brez izjem. IN zeleni prehod, da, ampak ne za vsako ceno. Samo en majhen spodrsljaj narave in katastrofa je tu. Samo toliko v razmislek vsem načrtovalcem, ki gledajo samo svoje kratkoročne cilje izvleči čimveč, za prihodnost pa jih briga kot za lanski sneg.

  4. Robert

    V vladi in okoli nje so sami lopovi , ki bi že zdavnaj morali čepet v vsi v arestu.Zal tega ne bomo diživeli,četudi si mnogi bolj zaslužijo arest kot nekateri sedanji arestanti, ti mislim na vse golobe in golobice.

  5. TL

    Prekupčevalec z emisijskimi kuponi se je katapultiral med najbogatejše Slovence, Gen-I-alni (sposojenka od slavkope, hvala) prekupčevalci z elektriko, bolj ali manj vsi (multi) milijonarji, energetske investicije v stilu slavne jeseniške železniške postaje (hvala Alenka, res ti hvala)…in potem se kdo čudi, da so položnice vedno višje)?!?

    • P.Kos

      Ko se zahvaljuješ Alenki, vem da sarkastično, se je vendar potrebno zavedati, da so Levici in levici nasploh edina motivacija naši žepi.

      Saj veste tisto Golobovo – ena izmed mnogih – (je posneta in arhivirana za vse njegove butaste podpornike), da on ne ve kaj bi mu kot posamezniku koristili nižji davki (menda bi samo več zapravljal … halo!?). Tako, da je ta tip totalno (pri)zadet ali pa totalno pokvarjen. V obeh primerih ni primeren ne za vodenje firme, še manj države!

      • Maymay

        👍

  6. vernon coleman

    Frutek vam bo vse razložil, kajti on je prava, naša (SD-SDS) avtoriteta. Najbrž bo razložil tudi, zakaj imajo tako krizo v Šaleški dolini, kaj ima on s tem (nič, nič, on pa že ne!), zakaj vsi skupaj plačujemo milijarde nekemu preprodajalcu ”eko-odpustkov-kuponov” (so morda zato cene energentov višje? Hmmm.) Boštjanu Bandlju, ki mu nekateri gnjusni mediji (recimo siol, cnn1) celo dajo naziv: ”milijonar z velikim srcem”. Plačal je nekaj oskrbnin za vrtec na mesec, ker ljudje nimajo več niti za to, niti za ogrevanje ne…hkrati pa isti model bedni japi brez sramu dobesedno krade milijarde. To so ti slavni ”trgi tako uredili”.

    Naslednji veliki projekt SD-SDS je – poleg sto-milijonskega prenavljanja železniških postaj za nekaj deset potnikov – JEK2, vsi so že v nizkem štartu, samo rešiti bo treba ugled propadle SD, ki še naprej pada v prepad (na srečo dvomim, da bo to še šlo s naftno-tobačnim pospeševalcem prodaje Hanom) – očitno tudi na žalost komentatorjev in novinarjev portalplusa. (No, bo več ostalo za SDS, kar ni slabo kajne – zatohla klet?)
    Vendar menim, da celo naši volivci nimajo tako močnih želodcev.
    Mimogrede, včeraj sem spremljal intervju Marcel-Žižek in seveda spet masakrirajo komentarje. CenzuRTV – ukinit je treba prisilno naročnino, takoj, ker je ta propagandno-poneumljajoči medij preprosto za zapret!

    • Maymay

      SD z SDS navezo kradeta skupaj že 32 let ! le ubogim slovenskim ovčkam to ni jasno. Žal nimamo sreče z volitvami, ker se na te podajo same barabe, poštenjaka ki bi zalaufal Slovenijo v pravo smer poštenosti in dela, ne spustijo zraven ga takoj knokavtirajo. Itak pa vso politiko EU vodijo kavbojci in njihov posrani Bruselj !

  7. deni

    Če bi neumnost in naivnost slovenskih volilcev, davkoplačevalcev proizvajala elektriko bi v Sloveniji le-ta zastonj, oziroma bi potrebno plačati samo DDV na telebansko volilno telo, ki ga levičarji vedno znova nategnejo do onemoglosti.

    Osel gre samo enkrat na led Slovenceljni pa gremo-do znova, znova in znova. Potem pa jamramo-jo, kako je vsak dan dražje življenje in višji davki itd. Če se hočeš iti socialno državo mora gospodarstvo uspevati in biti konkurenčno, sicer naložijo vladni “Gen-iji” na pleča davkoplačevalcev. Višji davki, višja cena elektrike, hrane, ozirom stvari nujnih za življenje in tokokrog je sklenjen.

  8. slavkope

    Našega “gen-i-alnega” predsednika Vlade RS najbolj vznemirja ideja, kako spraviti oz. privabiti prihranke državljanov in davkoplačevalcev iz bank in nogavic v nenasitne in nenadzorovane državne malhe.
    Zaradi tega skuša pod populistično masko “zelenega prehoda” čim več” zasebnih prihrankov pritegniti in preusmeriti v samo-financiranje zasebnih “strešnih panelov” oz. “zasebnih elektrarn”, ki jim bo pozneje sledilo še nujno dodatno investiranje v zasebne hranilnike sproti neporabljene električne energije oz. energetskih viškov.

    Namesto da bi v trajno in dolgoročno stabilno energetsko oskrbo z elektriko financirala država, bo v negotovo in skrajno raznorodno ter razpršeno pridobivanje elektrike “car sončnih celic” populistično pritegnil vsaj del zasebnih prihrankov naivnežev iz bank in “štumfov”.

    Dokler bo mogoče privabljati zasebne prihranke državljanov iz bank in nogavic, premier Golob in njegovi “štromarji” ne bodo prav nič hiteli s projektom JEK 2.
    Najbolj razumno, ekološko in trajnostno zanesljivo investicijo v trajno, stabilno in skupno energetsko blaginjo bodo zaradi parazitskih parcialnih interesov odlašali, zavirali in odmikali v daljno prihodnost, kolikor časa se bo dalo.

    Ko bodo trenutno vladajoči “štromarji” totalno “očistili” in “zeleno” monopolizirali trg energentov v RS zgolj in samo z državno dopuščeno in dovoljeno uporabo električne energije, bodo imeli državljane in davkoplačevalce dobesedno trajno odvisne in podrejene na “električnih vodnikih”.

    S totalnim monopolom nad elektro-energetsko oskrbo ter nad celotno produkcijsko in posredniško infrastrukturo elektrike bodo dolgoročno “kasirali”, kolikor bodo hoteli, in izvajali tudi sicer politično upravljanje z državo in državljani – kot bodo hoteli “car štromarjev” in njegovi “vazali”.

  9. Miller

    Da se je cena energentov dvignila že pred rusko agresijo je laž. Če citiramo Orbana, so na samomorilski dvig cen energeije, direktno vplivale sankcije in ne vojaška agresija.

    Zakaj so se cene umirile ?
    Po podatkih Foruma držav izvoznic plina (GECF) je marca zaradi povečanja ruskega izvoza Evropska unija povečala nakupe plina po cevovodih na 14 milijard kubičnih metrov, kar je največ od decembra 2022.
    Ruska oskrba s plinom je bila glavno gonilo povečanja porabe plina po plinovodih v državah EU, je GECF navedel v poročilu. V skladu z njim so se januarja in marca medletno povečale za 23 % na približno 7,2 milijarde kubičnih metrov, medtem ko je Rusija predstavljala 18 % uvoza plina po cevovodih v EU, kar je 3 odstotne točke več kot v prvem četrtletju 2023.
    itd.

    • Lux

      Nič več ne bo, kot je nekdaj bilo…

    • Peter klepec

      Koliksna je prava cena?
      Toliksna kot je kupec se pripravljen placat. In kupec placa najvec toliko kot se lahko dobi na trgu.
      Ce je elektrika (pre)draga, potem je nekaj narobe s trgom.
      Nafta se poznano poceni, kadar de poveca ponudba ali zmanjsa povprasevanje. Enako je s plinom in seveda z elektriko.
      Proizvajalec elektrike seveda naredi kalkulacijo stroskov, ki jih bo imel s proizvodnjo in primerja s prodajno ceno. Ce v tem ne vidi zasluzka, potem elektrike ne bo proizvajal. Ce pa ne bo imel (dovolj) konkurence, ki bi mu zbijala ceno s svojo ponudbo, bo navil prodajno ceno do te mere, da kupec ravno se lahko kupi.

      • Miller

        “Koliksna je prava cena?
        Toliksna kot je kupec se pripravljen placat. In kupec placa najvec toliko kot se lahko dobi na trgu.”
        —-
        Res je.
        Problem nastane, ko si (Nemčija) (na priporočilo ali ukaz ?) ugasne poceni jedrske in si zapre pipico poceni plina in nafte.

        In potem ti ravno tisti, ki te je na to nagovoril, ponuja nekajkrat dražje energente, gospodarstvo je na uregenci, lastniki selijo firme čez lužo in delajo dobiček tistemu, ki te je nagovoril, zapirajo se firme in odpušča se delavce.
        Obenem zmanjkuje denarja za subvencije kmetom…

        EU Topčider tiska evrčke v treh izmenah.. in formula New deal, tokrat s proizvodnjo orožja, rešuje tudi EU.
        Priznam, da te ekonomije ne razumem (več)…

        • Peter klepec

          Zapiranje (ruske) pipice za plin in nafto je stvar morale in s tem se ne igra; tudi, ce bi kaj stalo, pa v bistvu ne stane nic, ker sta tako plin kot nafta trenutno cenejsa kot pred Rusi.
          Zeleni prehod in jedrski odklop je povsem druga pesem in je najbrz mnogo manj premisljen; mogoce bo UI dovolj hitro na razpolago, da nam bo izracunala pravo solucijo, ker ljudje tega zaradi emocionalnih blokad niso sposobni.

  10. APMMB2

    Obnovljivi viri energije so razen hidroenergije, potratni,manj zanesljivi in ne nudijo pasovne proizvodnje, ki je nujno potrebna za varen elektroenergetski sistem.V kolikor se želimo odpovedati premogu in nafti je edina nadomestitev jdrska energija. Zato je potrebno čim ptrej zagotoviti izgradnjo ustreznih kapacitet, ki bodo nadomeščale TEŠ6 in zagotovile predvideno rast porabe. Resno vprašanje se zastavlja le, ali zgraditi en reakror, ali dva podobne kapacitete?
    Odgovor na to vprašanje naj da stroka in ne verniki zelenega prehoda.

    • Peter klepec

      Kaj pa ce je tki „stroka” premalo strokovna, kar je pri tako kompleksni zadevi kot je jedrska energija, bolj pravilo kot izjema? Se posebej, ce se za “stroko” ze vnaprej druzba limitira na svoje domace resourse.

    • Slavc

      energija iz jedrske elektrarne bo zastonj! vsi ste pravi strokovnjaki! bedaki in ne strokovnjaki

  11. Andrej Muren

    Visoka cena elektrike je zagotovo v največji meri posledica skritih stroškov zelenega prehoda. Slednji je gospodarsko škodljiva neumnost in sleparija globalistov, ki jim nasedajo neumneži.
    Da pri vseh zelenih norijah pride še do nervoze na trgu, ki tudi dviga cene elektrike, je dosti logično.

  12. ren

    Na strehi hiše imam sončne celice za gretje sanitarne vode. O sončnih panelih za proizvodnjo elektrike ne razmišljam. Lani jeseni sem samo nemo opazoval, kako so nekateri hiteli z nameščanjem panelov, saj je rok za subvencije potekel konec leta. Nekateri so polagali panele na skoraj vodoravno površino! Ostajam skeptičen: pri tej vladi, ki isti dan prekliče ukrepe, ki jih je napovedala zjutraj, je vsaka večja investicija hazard. Morda bodo lastniki panelov čez čas plačevali dražjo elektriko kot pa tisti, ki nimajo panelov? Pri tej vladi je mogoče vse.

    P.S.
    A na uvodni fotografiji tov. golob maha s pripornim nalogom?

    • Peter jlepec

      Ce grejete hiso s plinom, boste letno porabili okoli 20.000 kWh plina, preracunano v energijo.
      Ce pa boste kupili preprosto split klima napravo za malo vec kot 1.000 €, ki tudi greje (v glavnem) in jo “poganjali” s PV moduli, boste porabili kvecjemu 6.000 kWh za plin za sanitarno vodo in tistih nekaj dni, ko je res mraz. Kupljene elektrike boste tudi nebistveno porabili, reda 1500 kWh na leto.
      Sedaj pa poracunajte.

      • ren

        S plinom nimam nič. V dnevni sobi, ki je daleč največji prostor v hiši, imam veliko lončeno peč na drva. V stropih prostorov pa še IR panele na elektriko. Na podeželju mora biti še alternativa elektriki, saj se zgodi, da smo lahko zaradi naravnih katastrof tedne brez elektrike. Alternativa so drva. Zaradi slovenskih kretenskih vlad (najhujše kretenizme doživljamo zdaj pod golobom) pa sončnih kolektorjev nimam namena postavljati.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Pravljica o 9. maju – Saj niso mogli vedeti, kakšno svobodo prinašajo

Dokument o vojaški predaji Nemčije v drugi svetovni vojni je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. Hitler se je s svojimi pajdaši poslal na drugi svet že 30. aprila, Berlin je padel 2. maja. Naši osvoboditelji so po pranju lipicancev, šivanju uniform in usklajevanju scenarijev “vkorakali” v prazno Ljubljano po “hudih bitkah na Orlah” 9. maja zjutraj. 

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.