Minilo je deset let, odkar je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z ministrom Jernejem Pikalom na čelu politično in finančno blokiralo podporo projektu COBISS.Net. Junija bo minilo pet let odkar so prvi direktor IZUM-a v Mariboru (vodilni avtor sistema COBISS), nekdanji rektorji Univerze v Mariboru, eden od nekdanjih rektorjev Univerze v Ljubljani in prva rektorica Univerze na Primorskem ustanovili Civilno iniciativo za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net z naslednjimi cilji:
(1) povrnitev političnega zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška),
(2) povečanje izvoza izvirnega slovenskega znanja in izkušenj pri izgradnji nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti ter
(3) dvig ugleda Slovenije v ciljnih državah projekta COBISS.Net in v mednarodnih organizacijah, ki podpirajo približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam (vir: www.zacobiss.net).
In kje smo danes?
Visok nivo razvitosti slovenskega knjižničarstva je v svetu že dolgo prepoznan zaradi enotnega nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema COBISS.SI, ki po 35. letih razvoja povezuje 930 slovenskih knjižnic ter bralce, šolarje, dijake, študente, raziskovalce in profesionalce s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Za njegovo vzpostavitev so bile poleg organizacijskega modela in tehnološke platforme sistema COBISS, ki ju je razvil IZUM, potrebne tudi številne politične odločitve in medresorske uskladitve zakonskih podlag. Na temeljih sistema COBISS je bila zasnovana tudi mreža COBISS.Net, ki danes poleg vseh slovenskih povezuje še 550 knjižnic v drugih državah, njen pričakovan razvoj pa onemogočajo posledice političnih blokad (zapravljeno zaupanje v projekt), odsotnost medresorske in mednarodne politične koordinacije ter prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, kar vse smo na +portalu že večkrat predstavili.
Ker gre za izrazito medresorsko tematiko (kultura, znanost, izobraževanje, digitalna preobrazba in mednarodni odnosi), smo maja 2023 z novinarskimi vprašanji želeli ugotoviti, kaj o projektu in predlogih Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (www.zacobiss.net) meni pet resornih ministrstev. Predsednik vlade Robert Golob se namreč na predhodno pismo in predloge Civilne iniciativa za IZUM in COBISS.Net ni odzval, čeprav je, tako pravijo naši viri, predloge podprl njegov državni sekretar Vojko Volk.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je na naša vprašanja odgovorilo z izkazano načelno podporo projektu in pojasnilom, da je projekt skladen z geografskimi in vsebinskimi prioritetami mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, njihova pojasnila glede predlagane medresorske koordinacije in umestitve projekta COBISS.Net med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja pa so bila skrajno zavajajoča in preverljivo niso odražala dejanskega stanja.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je v odzivu izpostavilo, kako skrbi, da je delovanje in poslovanje IZUM-a usklajeno s predpisi, in kako IZUM širi mrežo COBISS.Net tudi s podporo MVZI, na naša vprašanja pa ni odgovorilo.
Druga ministrstva se niso odzvala.
+++
Po devetih mesecih (4. marca 2024) smo resorna ministrstva ponovno zaprosili za odgovore na naša vprašanja (tudi nekatera nova), nekaj vprašanj pa smo poslali tudi Kabinetu predsednika vlade in IZUM-u. Tri ministrstva (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo) so se odzvala s pojasnilom, da so za odgovore na naša vprašanja pristojna druga ministrstva. Na vprašanja, ki smo jih poslali Kabinetu predsednika vlade, je ob očitni asistenci MZEZ odgovoril Urad vlade za komuniciranje (UKOM) s podobnimi (večinoma enakimi) pojasnili, kot smo jih 1. junija 2023 prejeli od MZEZ.
Nekatera vprašanja in odgovore (UKOM, MZEZ, MVZI, IZUM) smo smiselno združili ali skrajšali.
- Ali soglašate, da je uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah projekta COBISS.Net (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija, Srbija in Hrvaška) v nacionalnem interesu Slovenije zaradi dolgoročnega vpliva na ugled slovenskega znanja in Slovenije v navedenih državah?
UKOM: Izvajanje sistema COBISS.Net pozdravljamo in podpiramo. Projekt je skladen z geografskimi in vsebinskimi razvojnimi prioritetami po Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS (2017) in Strategiji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS do leta 2030 (2018).
MVZI: Sodelovanje IZUM-a z državami v regiji je vsekakor pomemben dosežek slovenskega znanja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) skladno z razpoložljivimi možnostmi in obstoječim pravnim okvirjem podpira tovrstno udejstvovanje IZUM.
+PORTAL: Ključno vprašanje seveda ni, ali so glede na slovenske predpise ciljne države projekta COBISS.Net upravičene do razvojne pomoči, temveč kakšne koristi lahko Slovenija pričakuje od sodelovanja pri razvoju in vzdrževanju knjižnične informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja in kulture v ciljnih državah.
- Leta 2017 je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predlagalo, da organizacijsko strukturo projekta COBISS.Net vzpostavi MZZ kot nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja, a je slednji to odklonil. Ali podpirate predlog, da se pod okriljem KPV vzpostavi medresorska koordinacija strateških razvojnih usmeritev IZUM-a v mreži COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net?
MZEZ 1. 6. 2023: Koordinacija projekta COBISS.Net poteka v okviru pristojnega resorja za IZUM, tj. Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve nimamo zadržkov, da bi se vzpostavila medresorska koordinacija strateških razvojnih usmeritev IZUM-a v mreži COBISS na ravni Kabineta predsednika vlade, če bi se za to izkazale potrebe. Z vidika pristojnosti Ministrstva za zunanje in evropske zadeve potreb za koordinacijo aktualnega projekta na tej ravni ne vidimo, saj koordinacija ustrezno poteka pri pristojnem resorju.
MVZI 12. 3. 2024: Odločitev o tovrstni koordinaciji ni v pristojnosti MVZI. Na dodatno vprašanje, katere aktivnosti je MVZI po 1. 6. 2022 organiziral ali realiziral v okviru mednarodnega sodelovanja s pristojnimi ministrstvi v ciljnih državah projekta COBISS.Net za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS v navedenih državah, je MVZI odgovoril: Ministrstvo neposredno ne organizira dogodkov ali posebnih aktivnosti vezanih na prodajo omenjenih sistemov v tujini.
UKOM 12.3.2024: Koordinacija projekta COBISS.Net poteka v okviru sveta COBISS.Net mreže, ki izvaja naloge upravnega odbora ter v upravnem odboru IZUM, ki je sestavljen iz predstavnikov več resorjev. Za delovanje IZUM skrbi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI). Z vidika pristojnosti Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) potreb za koordinacijo aktualnega projekta na tej ravni ni, saj koordinacija poteka ustrezno.
+PORTAL: Po devetih mesecih sta MZEZ in UKOM očitno ugotovila, da MVZI ničesar ne koordinira in ponujata novo zavajajočo razlago, da “koordinacija poteka ustrezno v okviru sveta COBISS.Net mreže, ki izvaja naloge upravnega odbora, ter v upravnem odboru IZUM, ki je sestavljen iz predstavnikov več resorjev”. Kako lahko medresorsko koordinacijo in koordinacijo politično-diplomatskih aktivnosti izvaja nekdo zunaj vlade? Omenjeni Svet COBISS.Net je posvetovalno telo predstavnikov sodelujočih institucij, ki je bil oblikovano s sklepom direktorja IZUM-a in ne izvaja nobenih nalog kakšnega “upravnega odbora” (razvidno iz zapisnikov sej).
Za mnenje smo zaprosili tudi IZUM in dobili naslednji odgovor: “… menimo, da predlagana organizacija medresorskega koordinatorstva ni v naši pristojnosti, zato je tudi ne bi želeli natančneje komentirati. Je pa vsaka tovrstna organizacija lahko dobra le, če jo izvajajo kompetentni ljudje.”
- Ali podpirate predlog, da Vlada RS projekt COBISS.Net umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA?
UKOM: Delovanje Republike Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja usmerjajo Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS (2017), Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS (2018) s pripadajočo uredbo (2018) in Strategija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS do leta 2030 (2018). Slednja podrobneje opredeljuje cilje in strateške usmeritve mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter konkretne ukrepe za njuno skladno in učinkovito izvajanje.
COBISS.Net bi lahko med strateške projekte uvrstili z evalvacijo strategije oziroma umestitvijo projekta med strateške prioritete. Doslej niti pristojni resor niti IZUM na Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve nista pristopila s takšno pobudo, je pa bila takšna pobuda večkrat na vlado naslovljena s strani gospoda Tomaža Seljaka. (Glede na pojasnila MZEZ z dne 1. 6. 2023 je UKOM izpustil zadnji stavek: “Pristojni resor in IZUM vizije gospoda Seljaka nista podprla.”)
+PORTAL: Dejstva so drugačna. MZZ je kot nacionalni koordinator za mednarodno razvojno sodelovanje dne 3. 3. 2017 prejel predlog MIZŠ, da projekt COBISS.Net umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS, da se na ta način uredi status projekta ter vzpostavi organizacijsko strukturo projekta, ki bo omogočala uresničitev zastavljenih ciljev projekta (dopis MIZŠ). Navedeno je podpiralo tudi takratno vodstvo IZUM-a brez kakršnih koli razhajanj z vizijo takratnega koordinatorja projekta Tomaža Seljaka.
UKOM: Države članice EU smo upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) prenesle na Evropsko komisijo, zato Vlada RS nima pristojnosti za predlaganje projektov v okviru tega instrumenta. Predloge za financiranje posameznih projektov podajo države prejemnice pomoči, Evropska komisija pa projekte, ki ustrezajo kriterijem za financiranje, izbere v skladu s cilji instrumenta za predpristopno pomoč.
+PORTAL: Predstavniki Evropske komisije (DG EAC in DG NEAR) so leta 2015 in ponovno leta 2016 predlagali, da predstavnik Vlade Republike Slovenije na enem od ministrskih ali vladnih srečanj s predstavniki držav Zahodnega Balkana predlaga financiranje projekta COBISS.Net iz evropskih sredstev. Na podlagi pričakovanega soglasja predstavnikov držav prejemnic pomoči je bila EK pripravljena projekt “COBISS.Net – Podpora razvoju nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana in njihovi integraciji v skupni izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor EU” (vir) podpreti z 10.000.000 EUR mimo standardnih razpisov, a tega ni nihče predlagal.
MVZI: MVZI podpira vsakršno rešitev, ki bo skladno s sprejetimi strategijami države ter zunanjepolitičnimi usmeritvami pripomogla k večji prisotnosti slovenskega znanja v regiji. Odločitve o umestitvi konkretnih projektov v mednarodno razvojno pomoč pa poteka po točno določenih postopkih. Kombinacija različnih virov je gotovo ključnega pomena z uspeh aktivnosti.
- Koliko sredstev sta MZEZ in MVZI namenila podpori širitvi mreže COBISS.Net v zadnjih petih letih?
V obdobju 2014-2020 IZUM za projekt COBISS.Net iz državnega proračuna ni prejel nobenih sredstev. V obdobju 2021-2023 je za ta namen od MVZI prejel po 20.000 EUR letno, leta 2022 pa 20.000 EUR tudi od MZEZ. V letu 2024 naj bi MVZI zagotovil sredstva za mednarodno razvojno pomoč kot del opravljanja javne službe v višini najmanj 20.000 EUR, MZEZ pa načrtuje prispevek v višini 25.000 EUR.
+PORTAL: Gre za simbolično (očitno tolažilno) podporo. V Letnem poročilu IZUM-a za leto 2022 in v zapisniku seje Sveta COBISS.Net z dne 13. 6. 2023 lahko preberemo, da so bi bila sredstva razdeljena med države v mreži glede na število vključenih knjižnic, iz specifikacije po državah, ki nam jo je poslal IZUM, pa je razvidno, da je bila razdelitev povsem drugačna. Zanimivo je tudi zavajajoče pojasnilo direktorja na zadnji seji Sveta COBISS.Net: “Slovenija se spopada s težavno situacijo zaradi nedavnih poplav, zato slovenska vlada preusmerja sredstva”. MZEZ nam je na vprašanje glede navedenega “preusmerjanja sredstev” odgovoril, da se sredstva za MRS tekom leta 2023 niso zmanjšala, za širitev mreže COBISS.Net pa MZEZ v letu 2023 ni namenil nobenih sredstev.
Za primerjavo: Iz Poročila o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2022 je razvidno, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z oprostitvami šolnin za tujce v skladu z veljavnimi protokoli, sklenjenimi s pristojnimi institucijami Črne gore, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova (preko slovenskih univerz in VŠZ), ter s štipendijami preko CMEPIUS zagotovilo 18.179.296 EUR, medtem ko je MZEZ za različne vsebine razvojnih in humanitarnih aktivnosti preko različnih izvajalskih partnerjev namenilo 10.069.322 EUR. Sicer pa večje (večletne) projekte sofinancira Ministrstvo za finance preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj – CMSR (Primeri: Izgradnja deponije gradbenih odpadkov v Črni Gori – 493.029 EUR, Rekonstrukcija javne razsvetljave v občini Gradiška v BiH – 822.123 EUR, Čiščenje odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera v Severni Makedoniji – 1.278.952 EUR, Rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave v Žitomirju v Ukrajini – 2.840.756 EUR). Izvajalci niso znani oz. so bili znani do septembra 2023, ko je CMSR njihova imena izbrisal iz predstavitvenih strani projektov.
- IZUM je leta 2022 poleg sredstev iz državnega proračuna (skupaj 40.000 EUR) za mednarodno razvojno pomoč pri širitvi mreže COBISS.Net namenil tudi 51.433 EUR prihodkov od tržne dejavnosti v mreži COBISS.Net, kar pa iz Letnega poročila IZUM-a za 2022 ni razvidno, temveč so bili s tem seznanjeni le člani UO IZUM-a. Kakšna je bila poraba sredstev po državah in za kakšen namen?
IZUM: IZUM trži programsko opremo COBISS za druge države po tržnih načelih, zaradi česar se v tem delu zanj uporabljajo ista pravila kot za zasebnopravne subjekte, na katere pa se Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne nanaša. Na vprašanja o delih, ki se nanašajo na tržno dejavnost, ne bomo odgovorili, saj menimo, da so v skladu s petim odstavkom 45. člena Zakona o medijih zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. … Ne poročamo več v takšni obliki, kot ste navedli primer specifikacije priloge 12 k letnemu poročilu za leto 2011.
+PORTAL: Pojasnilo IZUM-a lahko velja za prihodke in stroške tržne dejavnosti, ne pa za stroške razvojne pomoči knjižnicam v drugih državah. Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije v 15. členu določa: (1) Proračunski uporabniki in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki iz svojih finančnih načrtov v skladu s tem zakonom zagotavljajo financiranje mednarodnega razvojnega sodelovanja, morajo nacionalnemu koordinatorju predložiti podatke o realizaciji sredstev po posameznih dejavnostih v dogovorjenih rokih, vendar najmanj enkrat na leto. Član Upravnega odbora IZUM-a, Simon Medved (predstavnik Ministrstva za digitalno preobrazbo), je v preteklih dveh letih večkrat opozoril na netransparentno poslovanje IZUM-a in zahteval, da IZUM v svojih programih in letnih poročilih aktivnosti mednarodne razvojne pomoči prikaže ločeno od tržnih aktivnosti, kot je to prikazoval do leta 2011. Rezultat: Vlada ga je julija 2023 zamenjala!
- Zakaj MVZI kot nadzornik poslovanja IZUM-a dopušča, da IZUM v letnih poročilih ne izkazuje ločeno tržnih aktivnosti in aktivnosti mednarodne razvojne pomoči v mreži COBISS.Net ter prikriva porabo sredstev za mednarodno razvojno pomoč po državah in namenu?
MVZI je v odgovoru navedel številne predpise, ki naj bi bili upoštevani pri sestavi Letnega poročila IZUM-a za leto 2022 in je MVZI zato izdal soglasje k navedenemu poročilu. Gre morda za usklajeno prikrivanje nesmotrne porabe sredstev?
- Zakaj Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti še niste uskladili z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (zakonski rok za to je bil 30. april 2022) in zakaj sestavo upravnega odbora IZUM-a ne uskladite s sporazumom med Republiko Slovenijo in UNESCO-m iz leta 2012?
MVZI: Sklep o ustanovitvi je v medresorskem usklajevanju z Ministrstvom za kulturo in bo šel v vladno potrditev takoj, ko bo le-to zaključeno. Ministrstvo je preko Urada za Unesco v stalnem stiku z omenjeno institucijo (UNESCO). V teh komunikacijah ni bilo zaznati, da bi bila ureditev, ki je trenutno v veljavi, za UNESCO kakor koli neustrezna in bi zahtevali njeno spremembo. Formalni dogovor med ministrstvom, pristojnim za izvajanje sporazuma med Vlado RS in Unescom, določa, da Svet COBISS.net izvaja naloge »upravnega odbora«, ki so določene v 7. členu sporazuma. Enako je sestava Sveta COBIS.net usklajena z istim členom. V svetu ministrstvo zastopa direktor Urada za UNESCO. Omenjeni dogovor in končna ratifikacija sporazuma s strani Republike Slovenije zadostujeta vsem kriterijem Unesca za delovanje centra II. kategorije pod okriljem Unesca. Sporazum je v veljavi še najmanj do januarja 2026.
+PORTAL: O zmedi pri upravljanju IZUM-a in projekta COBISS.Net ter o vlogi mednarodne organizacije UNESCO pri vsem tem je bilo v preteklih letih na našem portalu in v drugih medijih objavljenih že več prispevkov (primer: Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!), a se doslej ni še nič spremenilo. Znano je, za to obstajajo pisni dokumenti, da sta IZUM in MVZI s prevaro dosegla, da je UNESCO pristal na sodelovanje svojega predstavnika v Svetu COBISS.Net in nima svojega predstavnika v Upravnem odboru IZUM-a kot to določa mednarodni sporazum med RS in UNESCO-m. Svet COBISS.Net ne izvaja prav nobenih nalog “upravnega odbora”, ki so določene v 7. členu navedenega sporazuma, in tudi njegova sestava je povsem drugačna.
Navedba MVZI, da je sestava Sveta COBIS.Net usklajena s 7. členom sporazuma z UNESCO-m je čista laž. Gre za posvetovalno telo, ki ga je leta 2016 imenoval direktor IZUM-a. Iz zapisnikov desetih dosedanjih sej (tukaj) je razvidno, da gre včasih za zgolj priložnostna srečanja direktorja IZUM-a z direktorji nacionalnih knjižnic iz sodelujočih držav. Uradni predstavnik UNESCA, Bhanu Neupane, se je doslej udeležil štirih od desetih sej, direktor slovenskega Urada za UNESCO Gašper Hrastelj je bil na seji oktobra 2021 z dvigom rok prisotnih (samoupravno) potrjen za novega člana Sveta COBISS.Net, a se doslej ni udeležil še nobene seje, nobene seje pa se še ni udeležil tudi aktualni direktor NUK-a v Ljubljani.
+++
Odgovori na naša vprašanja kažejo na brezkončna sprenevedanja, zavajanja in skrivanje težav projekta COBISS.Net. Za mnenje o tem smo zaprosili še Tomaža Seljaka, vodilnega avtorja sistema COBISS, pobudnika ustanovitve in dolgoletnega direktorja IZUM-a ter dolgoletnega koordinatorja projekta COBISS.Net, ki je tudi eden od ustanoviteljev Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net in ga UKOM omenja v odgovoru na naša vprašanja.
Povedal je naslednje:
“Če bi bil COBISS – tako kot v Sloveniji – polno uveljavljen tudi v drugih državah mreže COBISS.Net z nekaj milijoni uporabnikov, bi bil COBISS nesporno najbolj prepoznavna slovenska blagovna znamka v sferi izobraževanja, znanosti in kulture v navedeni državah. IZUM bi lahko z njo ustvarjal letne prihodke, ki bi bili nekaj krat večji od sedanjih 500.000 EUR z visokim presežkom prihodkov nad stroški, kar bi IZUM-u omogočalo širitev kadrovski potenciala tudi s plačevanjem najboljših strokovnjakov s področna njegove dejavnosti. Če ne bi pred desetimi leti Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport preprečilo organizacijo študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru po programu Univerze v Ljubljani, ne bi bilo danes v knjižnicah v Albaniji in na Kosovu še vedno le kakšnih 10 knjižničarjev z univerzitetno bibliotekarsko izobrazbo, medtem ko jih je bilo v slovenskih knjižnicah že takrat preko 600. Nič čudnega, če njihovi nacionalni knjižnici ne prepoznata razlogov za vključitev v mrežo COBISS.Net.
Projekt COBISS.Net je politično zavožen, ker uradniki na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, na Ministrstvu za kulturo in na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter mariborski poslanci in aktualni direktor IZUM-a v preteklih petih letih niso upoštevali ugotovitev in niso podprli predlogov Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net. Hvalijo se s skromnimi in z zavajajočimi rezultati širitve mreže COBISS.Net, namesto da bi se vprašali, zakaj še v nobeni državi zunaj Slovenije COBISS ni zakonsko uveljavljen kot nacionalni sistem, zakaj sodelovanje IZUM-a z nacionalnimi knjižnicami ne temelji na strateških partnerstvih, temveč večinoma le na letnem podaljševanju pogodb o implementaciji sistema COBISS in uporabi programske opreme COBISS, pogodba z Nacionalno biblioteko Srbije za leto 2024 pa celo še ni sklenjena, in nenazadnje, zakaj UNESCO ne more narediti ničesar za rešitev navedenih vprašanj, ko pa je IZUM uradno UNESCO center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti. Odgovor na zadnje vprašanje mi je dal Bhanu Neupane že leta 2016, ko sva se v Bruslju sestala s predstavniki Evropske komisije: UNESCO se z Vlado RS ne bo prepiral.
Ob tem direktor IZUM-a pojasnjuje, kako IZUM trži programsko opremo, kar uspešno počno tudi drugi ponudniki knjižničnih aplikacij. IZUM je izgubil prednost, ki jo je imel zaradi izvirnega organizacijskega modela sistema COBISS, ki pa ga ni mogoče uveljaviti brez medresorske in mednarodne politične koordinacije ter širše kooperacije s slovenskimi univerzami in še kom.
Pred enim letom sem na +portalu predstavil Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi generalni direktor Tomaž Boh, ki že leta ignorira predloge za rešitev odprtih vprašanj. Odgovornost za polomijo projekta COBISS.Net pa nosi tudi generalni direktor Direktorat za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Edvin Skrt, ki je zavrnil argumente za vzpostavitev politične koordinacije pod okriljem Kabineta predsednika vlade ali MZEZ.
Ob nezainteresiranosti ali/in nesposobnost navedenih javnih uslužbencev za rešitev projekta COBISS.Net je razumljivo, zakaj je direktor IZUM-a deležen pohval za preusmerjanje kadrovskega potenciala IZUM-a na druge projekte, pri katerih IZUM zagotavlja (če jih nima, pa obljublja) le programerske in inženirske (podizvajalske) storitve za projekte, ki jih vodijo drugi.”
Uredništvo je posredno izpostavilo najbolj perečo temo v Sloveniji, čeprav se je nobena od političnih strank ne zaveda. To je tema: izginjanje Slovenk in Slovencev v lastni državi. Ne leve ne desne vlade temu problemu niso posvečale, lahko bi rekel, nikakršne pozornosti. podobno kot do slovenskih manjšin v sosednjih državah. Če bi, ne bi doživljali balkanizacijo Slovenije.
Ne bi doživljali balkanizacijo na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Skrajni primer balkanizacije na kulturnem področju je prepevanje CECE v Sloveniji, žene enega največjih klavcev na Balkanu. Drugi primer so zahteve za poučevanje otrok v šiptarskem jeziku – v osnovni šoli.
Deni, strinjam se, odličen komentar.
Predvidevam, da bomo Slovenci postali manjšina v lastni državi, tam nekje okoli leta 2050, če ne že prej.
Ta trend načrtno podpirata skrajna levica mesečnika Mesca kot Hanova SD.
COBIS je zastarel software in zastarel koncept, ki se v EU ni uveljavil in se zato prodaja manj razvitim. Nobenega nacionalnega interesa tu ni, zgolj pridobitna dejavnost v kateri Republika Slovenija plača IZUMu da neka nerazvita država dobi zastarel izdelek, ki ga ne potrebuje.
Potrebujemo internet dostop do celotne dediščine človeštva ne zasterele izdelke kot sta COBIS in NUK. Preprosto povedano, COBIS je umrl z 20. stoletjem.
Tipično za Slovenijo.
Vsi smo za!
Ko pa je potrebno plačati, pa nihče noče plačati.
_______________________________________________________________
Ko pa se pojavi denar, pa je interesentov nenadoma preveč.
In vsi so zaslužni, tako da bi pri delitvi denarja dobili čim več.
COBISS nimam sicer pojma o tej kratici. To pa vem, da preko tega lahko komuniciraš s slovenskimi knjižnicami. Ali se motim. Pravzaprav kakšen projekt naj bi to bil. Z bivšimi jugo brati, ki jih slovenščina popolnoma nič ne zanima in smo samo odskočna deska za odhod na Zahod ali, da se moramo mi njim prilagajati.
Vse tiste kratice v prispevku so nam nevednim Slovencem španska vas. Ko smo pri knjižnicah je bralnost neverjetno padla. Kaj ima pri tem COBISS res nimam pojma, ampak vse skupaj je zaskrbljujoče. S tem projektom v navednicah, Slovenija ni in tudi ne bo pridobila. Če bo, ala jim vera.. Bralna, oziroma opismenjost v Sloveniji pada iz leta v leto. Zakaj že.
Priseljence boli k. Edino na računalnike in mobije se spoznajo, da z njimi počenjajo karsibodi kjersibodi. Takrat pa “slovenština” ni problem.
V redu, COBISS kot nekakšna učilnica, kjer bi se pripadniki bivših narodov Balkana potem učili slovenskega jezika in seveda tudi svojega. Vendar to njih ne zanima, temveč čimprej uspeti in Slovenijo popeljati v mutne jugo posle.
Ne mi s temi floskulami o prilagajanju jugo narodov Sloveniji, oziroma slovenskemu jeziku. Lari fari. Borba, več tisoč letna borba za slovenski jezik je izgubljena in to v državi, ki je prvič po skoraj po 1500 letih svobodna, samostojna država in zdaj se klanjanju nekih pritepencev, ki nikoli niso bili del te dežele.
Bralna pismenost v Sloveniji je padla pod vse razumne meje. Razni COBISSi gor ali dol in tudi sami knjižnjičarji so že skoraj obupali. Je samo vlečenje denarja iz slovenskega proračuna.
A smo se za to boril, bi rekli naši stari partizani, ki z jugo niso imeli popolnoma nič. Resnično popolnoma nič.
In zdaj po 33. letih smo bolj bosanski, oziroma južnjaški kakor takrat 91. V našem kraju 40 let nazaj popolnoma slovenski, tisti ki so prišli takrat iz Bosne so se hitro prilagodili. Danes katastrofa, tip mi je v centru mesta rekel, da moram po njihovo. Saj ne, da sem tu rojen in doma. Če bi takšne spuščal dol, bi po kosih prispel nazaj.
Čestitam vsem levim vladam. Karkoli si mislim o Mačku, ampak to pa vem, da ne bi dopustil, ker je bil vedno skeptičen do jugovine. Samo to rečem. Še par let in bo slovenščina- slovenština uradni jezik. Na žalost. Toliko v uk in poduk.
Ja Deni lepo povedano,se popolnoma strinjam!zalostno,toda resnicno
Stara baba iskerca
jedla sok iz piskerca!
Naprej se pa zvizga!