“Nadzorovana” eskalacija v bližnjevzhodnem kotlu?

Slika: ministrstvo za obrambo Izraela, www.gov.il

Avtor: | 14. aprila, 2024

V soboto zvečer so svetovne medije preplavile informacije o začetku vsesplošnega napada Irana na Izrael. Zadeva se je najprej zdela precej katastrofična, eksponentna eskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu. Na srečo se je, vsaj zaenkrat, izkazalo, da je imel iranski napad, v katerem je bilo sicer uporabljenih več kot 350 različnih dronov in raket, bolj notranjepolitični kot vojaški značaj, s čimer je iranski režim svojim državljanom hotel pokazati, da odločno odgovarja na operacije izraelskega “sovražnika”.

Ne nazadnje so ZDA na “precej verjetni” napad opozorile že nekaj dni prej, vpletene države so po obvestilu Irana o načrtovanju napada izpraznile zračni prostor, po izstrelitvi večine dronov in raket pa so imeli Izraelci skupaj z zavezniki nekaj ur časa, da jih precej učinkovito sklatijo z neba še pred vstopom v izraelski zračni prostor. Na Izrael je menda padlo vsega 7 projektilov. Smrtnih žrtev ni bilo.

Scenarij razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu po brutalnem terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra 2023 se precej natančno uresničuje. Izraelska vlada je v notranjepolitični stiski zaradi popolnega obveščevalnega, varnostnega flopa, blamaže, ki je presenetila mnoge, začela z obsežno operacijo “čiščenja” teroristov Hamasa v Gazi, ki je v marsičem preseglo meje sorazmernega odgovora, predvsem pri številu civilnih žrtev. V vsakem primeru je pri ocenjevanju vojskovanja v Gazi potrebno upoštevati, da taktika Hamasa temelji na nekritičnem, zavržnem izrabljanju civilistov za živi ščit pred napadi izraelske vojske. Pogosto so vsebinsko nezanesljive tudi palestinske ocene o številu žrtev, predvsem otrok in žensk. Teh številk pogosto ne more neodvisno potrditi nihče, vsekakor pa je žrtev ogromno, vse skupaj je podvrženo tudi informacijski vojni, dezinformacijam, ki močno vplivajo na svetovno javno mnenje. Izrael je medijsko vojno zaenkrat nedvomno izgubljal, včerajšnji napad Irana mu v tem pomenu lahko celo koristi.

Norija, bestialni teroristični pokol, ki ga je sprožil Hamas, pa še vedno ni dobil enotne strokovne, strateške razlage v mednarodnji javnosti, čeprav se večina vsaj približno neodvisnih opazovalcev strinja, da ima gotovo vsaj posredne prstne odtise Irana in Rusije. Slednji je ta eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu tudi najbolj PR-ovsko koristila. Pozornost svetovne javnosti se je z Ukrajine preselila na Izrael, Gazo, celotno regijo, v katero se usmerja tudi ogromno politične, vojaške pozornosti, pomoči zahoda, ki bi drugače morda končala v Ukrajini.

Rusi po zavzetju mesta Avdiivka na vzhodu Ukrajine, iz katerega so se morali Ukrajinci umakniti zaradi pomanjkanja streliva, občutno ne napredujejo, pritiskajo pa na ukrajinske linije in iščejo točke, na katerih bodo verjetno kmalu sprožili novo ofenzivo. (Slika: popolnoma porušena Avdiivka, X)

Svetovna javnost se je glede izraelskega odgovora na teroristični napad hitro razdelila, polarizirala, v poplavi različni informacij, dezinformacij, interpretacij, propagande, je kot rečeno Izrael izgubil prvotne simpatije, iskreno povedano tudi zaradi izredno silovitega uničevanja civilnih ciljev, robatega pristopa, aroganonsti pri komuniciranju. Ne glede na to, da je praktično edina delujoča demokracija v regiji, obdan z “neprijaznimi” muslimanskimi državami, s katerimi pa nima vedno tako slabih odnosov kot se lahko zdi površnemu opazovalcu, ki denimo spremlja samo slovenske mainstream medije in neskončne informacije o “nesrečni” Palestini. Mnogi analitiki v nepričakovani eskalaciji, ki jo je sprožil Hamas, vidijo tudi zaskrbljenost nekaterih držav (predvsem Irana in njegovih zaveznikov), da bi Izrael vsaj približno spodobno uredil odnose z bližnjimi sosedi. V razmerah povečanih napetosti je to seveda nemogoče.

Ni zanemarljivo, da sta se pri zračnem napadu Irana v protizračno obrambo vključila tudi Savdska Arabija in Jordanija, Iran je slednji celo posredno zagrozil, da bi lahko postala kredibilna tarča v naslednjih iranskih napadih. Bolj kot Izraela se tudi številne muslimanske države bojijo premočnega, prepotentnega, norega Irana, sploh v povezavi s strateškim zavezništvom s prav tako “ponorelo” Putinovo Rusijo. Rusija je bila po zadnjih informacijah praktično edina država, ki je iranski napad označila kot upravičen odgovor v skladu z njegovo pravico do samoobrambe. Kitajska v svoji maniri precej brezbarvno vse vpleteno opozarja na zadržanost pri različnih aktivnostih. K zadržanosti pri načrtovanju odziva so Izrael na izredni seji pozvali tudi vsi predstavniki držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je iranski napad ostro obsodil.

Po nedavnem  izraelskem napadu na iranski konzulat v Damasku, kjer je bilo ubitih sedem pripadnikov iranske revolucionarne garde, med njimi visoki poveljnik sil Al Kuds Mohamad Reza Zahedi in njegov namestnik, je Iran takoj napovedal povračilne ukrepe, pri čemer ni izključil neposrednega zračnega napada na Izrael. Ta se je na to že v naprej preventivno pripravil, med drugim je odpovedal dopust za vse bojne enote protizračne obrambe in mobiliziral dodatne enote.

Ne glede na dejstvo, da je šlo na srečo za precej dobro nadzorovano vojaško predstavo, vse skupaj vseeno pomeni pomembno stopnjevanje napetosti, četudi Izrael ne bo takoj “udaril” nazaj v sorazmernem načinu in obsegu. Izstreljevanje več sto projektilov na druge države pač ne more biti normalna mednarodna komunikacija. No, normalna se gotovo zdi Putinu in še nekaterim drugim avtokratom, ki se jim mednarodni mir zdi neko nenormalno stanje. Izraelski vojni kabinet je po celodnevnem sestankovanju in jasnih sporočilih iz ZDA, da “eskalacija ni v interesu nikogar” sporočil, da bo do povračilnih ukrepov prišlo, ampak v trenutku in obliki, ki se bo Izraelu zdela najbolj ustrezna. Kratkoročno se zdi, da bo Netanjahu ta napad izkoristil za podaljševanje svojega političnega preživetja in dodatne pritiske na bližnje, strateške teroristične “probleme” v Gazi, pri čemer mu je Iran vsaj kratkoročno zagotovil nekaj minimalnih pozitivnih točk v mednarodni javnosti.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v pogovoru z ameriškim predsednikom dobil vsa zagotovila o nadaljnji podpori, a ga je Joe Biden pozval k zadržansti in premisleku glede zaostrovanja konflikta. (Slika: www.gov.il)

Bo pa imel v širšem mednarodnem smislu napad Irana gotovo posledice. Še bolj jasno je pokazal na razdiralno nedemokratično politično os Moskva – Teheran, kar lahko morda celo koristi na pol pozabljeni Ukrajini. Ta se sooča s kroničnim pomanjkanjem streliva, predvsem pa sistemov za protizračno obrambo, kar je v veliki meri posledica blokade pomoči v ZDA in pomanjkanja razpoložljive, dobavljive oborožitve v EU.

V senci Bližnjega vzhoda in cincanja zahoda Putin namreč stopnjuje vojno izčrpavanje, pospešeno uničuje energetsko infrastrukturo Ukrajine, kar je verjetno priprava za prihajajočo ofenzivo, s katero se mu v bistvu mudi, saj ni izključeno, da bo Ukrajina kljub vsem težavam le pridobila nova orožja, ki bodo nevtralizirala rusko premoč v zraku in pri sistemih dolgega dosega. Nekateri signali iz ameriškega kongresa namreč kažejo, da bi lahko republikanci končali bizarno blokado dodatne pomoči Ukrajini.

11 komentarjev

  1. APMMB2

    Po raketnem napadu na Izrael se je Iran zavedel, da je prekoračil mejo. Ko je videl polomijo raketnega napada ve, kakšni so lahko povračilni ukrepi Izraela.
    Če Izrael napade, bo povzročena škoda v Iranu štela v milijardah, kar je tudi za iranske militante in verske fanatike prevelika cena.
    Vedeti je treba da miselnost islamslih množic priznava samo zmagovalce, ne tolerira pa poražencev.
    Če so Izraelci pobili dva generala, ki sta postala heroja, potem bi poraženih generalo v Iranu bilo sto alai še več. Tega pa si generali ne želijo. Raje so generali, kot pa svetniki pod zemljo.

  2. juhejfantje

    Nekateri očitno trdijo, da je Izrael plačal Hamas, da pobije 1000 civilistov, da bo lahko oni potem napadli. Grem stavit, da so to isti, ki menijo, da je bil COVID19 zarota, da je bila Rusija prisiljena v napad na Ukrajino. Pa poplave je načrtno povzročil s “špricanjem” oblakov NATO pakt in Zemlja je ravna….. #bolnica

    • David

      Se strinjam, lepo napisano.

  3. Brane

    Ta neobjektivni proizraelski portal “pozabi” da je bil teroristični napad Hamasa namerno ignoriran s strani izraelske vlade, ker so hoteli vojno, zato da se obdržijo na oblasti.

    Izrael načrtuje povračilne ukrepe?! A ni bil Iranski simbolični napad na Izrael že povračilni?

    • jože

      O tem nisem nikjer bral, da bi Izraelci namenoma izzvali Hamas k napadu. Kje se pa to pobrali?
      Ne vem tudi zakaj berete ta “proizraelski” portal če vam gre tako na živce…
      Šalom – mir z vami Branko

  4. jaz

    Če pogledate brutalno uničevanje druge države s strani ruskega svetnika in mučenca putina, lahko razumete, kakšni neetični duševni maloposestniki so naši podporniki Rusije. Peta kolona. Ruski domobranci, kot so tako in tako vedno bili. Izdajalci.

    • uroš gabrijelčič

      ¸Je peč tako, ko imaš komentatorja (Braneta) z insajderskimi informacijami, ki popestrijo “dolgčas” piscev, ki razumno razmišljajo.

  5. jaz

    Tarča proti strelcu nikoli ne more zmagati! in Ukrajina je tarča. Rusija neobremenjeno vsak dan uničuje Ukrajinsko infrastukturo kot tarčo ki je primerno manjša. Ukrajina sicer meče občasno nekaj bomb na Rusijo, a ji fizično ne more povzročiti toliko škode kot obratno. Rusija brez Nata ne more biti poražena. Kaj potem??
    Rusija pospešeno veča svoj vpliv v “vzhodni Evropi”. Kupuje nepremičnine in se meša v politiko in ji spreminja mnenje sebi v prid. Utrjuje “politični koridor” do republike Srbske in “pet korakov do Jadranskega morja”. ….ga doseže po malici do konca šihta…

    • Valentincic

      Včeraj sem sprehajal psa po marini in ga je ogovorila simpatična rusinja. Ampak moj prijazen pes je ni šljivil pet posto. Ga imam na sumu, da na skrivaj bere Portal+

      • jaz

        Jaz sumim oba da bereta Portal+.

      • Peter klepec

        Oh no! Vas pes najbrz ne zna rusko. Kot vi tudi ne.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?