Vojna in mir

Avtor: | 31. marca, 2024

Podobno kot vsaka druga poteka tudi rusko-ukrajinska vojna na treh različnih nivojih. Tista na bojišču se je 24. februarja letos prevesila v tretje leto in nič ne kaže, da se bo letos končala. Nasprotno, zelo verjetno bo trajala še nekaj let, sploh se če bo novembra v Belo hišo vrnil Donald Trump in bo Evropa ostala sama z Ukrajino., ki bo odvisna zgolj še od pomoči in solidarnosti evropskih držav, med katerimi pa sta že danes najmanj dve, ki jima Putinov mrki avtoritarni režim pomeni več od evropskega liberalizma, sproščenosti, zavezanosti vladavini prava in demokraciji. Če se Združene države vrnejo k načelom Monroejeve doktrine, bomo Evropejci še bolj soočeni s Putinovim aziatskim despotizmom in Rusija bo zaradi ameriškega umika iz Ukrajine postala naša najhujša nočna mora, ki se je bomo rešili le v primeru, da pustimo na cedilu oziroma žrtvujemo Ukrajino ter tako poteptamo vse, kar je v 20. stoletju pripomoglo k zmagi nad fašizmom in rojstvu demokratične združene Evrope.

Medijska oziroma informacijska vojna za razliko od tiste prve, ki se odvija dobri dve leti na več kot tisoč kilometrov dolgi frontni črti, poteka precej dlje. Vsekakor najmanj zadnjih deset let, odkar je Rusija izvedla nezakonito priključitev Krima (2014) in poslala svoje paravojaške enote na ozemlje vzhodne Ukrajine. Informacijsko vojno Zahodu je Vladimir Putin pravzaprav napovedal že februarja 2007 na Varnostni konferenci v Münchnu, ko je v polurnem govoru v hotelu Bayerischer Hof začrtal prihodnjo smer ruske zunanje in varnostne politike, a ga očitno nihče ni zares razumel. Že naslednje leto, takorekoč sredi poletnih olimpijskih iger v Pekingu, je Putinova vojska napadla Gruzijo in si de facto priključila dve njeni uporniški pokrajini. Svojevrstna simbolika je, da je Putin februarja 2022 – takoj po koncu zimskih olimpijskih igrah, ki so bile ponovno v Pekingu – izvedel invazijo na Ukrajino. Če je olimpijada v antiki pomenila kratko, toda resnično obdobje miru, potem je Vladimir Putin že v primeru Gruzije postavil nove standarde, ob katerih ne bi zardevali niti nacisti v Berlinu, ki so leta 1939 napadli Poljsko, zaradi česar je izbruhnila II. svetovna vojna, poletne olimpijske igre v Tokiu 1940 pa so bile odpovedane že dve leti prej zaradi japonskega napada na Mandžurijo.

Tretji nivo rusko-ukrajinske vojne, ki že ves čas presega njene geografske meje, pa je obveščevalni. V tem trenutku ga zelo občuti tudi Slovenija. Nedavni izgon pripadnika ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ki je v Ljubljani deloval pod krinko vršilca dolžnosti vojaškega atašeja na veleposlaništvu Ruske federacije, kaže na to, da pod navidezno idiličnim površjem slovenske družbe in države potekajo intenzivni obveščevalni in protiobveščevalni manevri, Slovenija pa kot članica Nata tesno sodeluje z zavezniki in ščiti svoje nacionalne interese. Ruski “diplomat”, ki bi moral pred nekaj dnevi zapustiti ozemlje Slovenije, je po naših informacijah v Ljubljani koordiniral posebno enoto, zadolženo za t.i. specialno vojno, kot so nekoč v učbenikih imenovali bojevanje proti sovražniku z nevojaškimi sredstvi. Putinovemu režimu lojalni Rusi (in tudi nekateri slovenski državljani) so v Sloveniji postali zelo agresivni s kremeljsko propagando, spretno jo razširjajo celo v nekatere mainstream medije, kjer se preko komentarjev bralcev sistematično ponavlja ruska resnica, ruski pogled na svet in predvsem prelaganje odgovornosti za vojno na Ukrajino oziroma na Zahod. Ukinitev (anonimnega) komentiranja na spletnem portalu RTV Slovenija po vzoru Siola bi prizadela rusko spletno gverilo, ki svobodo govora zlorablja za razširjanje laži in sovraštva. RTV Slovenija kot javni zavod in nacionalni medij niti ne potrebuje komentiranja bralcev. BBC ga nima.

+++

Ruski odziv na izgon agenta je bil tokrat nekoliko napričakovan, saj se ni zatekel z t.i. vzajemnosti, ko bi moral slovensko veleposlaništvo v Moskvi prav tako zapustiti diplomat. Namesto tega se uradno, formalno ni zgodilo nič. Po svoje je to razumljivo, saj se slovenski diplomatski predstavniki v Ruski federaciji ne ukvarjajo s aktivnostmi, ki bi kršile določila Dunajske konvencije. Če bi Rusi izgnali Slovenca, bi s tem v bistvu priznali, v katerem grmu tiči zajec. Namesto tega so se odločili za hibridno delovanje, angažirali so svojo hekersko skupino, ki je Sloveniji na socialnem omrežju X napovedala kibernetsko vojno in v zadnjih dveh dnevih že napadla nekaj spletnih naslovov.

Če odmislimo potencialno škodo, ki lahko nastane zaradi hekerskih napadov v prihodnosti, potem smo z zadnjo potezo Rusije prišli še za korak dlje stanju, za katerega lahko rečemo, da je bližje vojni kot miru. Evropskim, slovenskim politikom pa še posebej, bo sila neprijetno v času pred evropskimi volitvami državljane in volivce prepričevati, da Evropska unija ali zveza Nato nista v vojni z Rusijo in Putinovim režimom. Res ne?

Dejstva so namreč nekoliko drugačna, ruski hekerski napad na spletno strani slovenske predsednice pa je dovolj indikativen, da je tudi simbolen. Z Rusijo smo v stanju, ki bi ga lahko (ponovno) imenovali hladna vojna. Za razliko od tiste, ki je sledila postavitvi železne zavese leta 1946 in 1947 med Ščečinom in Trstom, kot je slikovito razlagal Winston Churchill v govoru na univerzi Fulton, novo hladno vojno med Rusijo in Zahodom definira ruski odziv na strateške politične odločitve vzhodnoevropskih držav, da svojo prihodnost iščejo na Zahodu. Prihodnost so gospodarski napredek, socialna pravičnost, vladavina prava, demokracija, svoboda tiska … in nacionalna varnost. V Evropi razen Belorusije in Srbije, ki imata avtoritarna voditelja, ni države, ki bi zaupala Rusiji, odkar je v Kremlju na oblasti Vladimir Putin (madžarsko in slovaško koketiranje s Putinom ima bržkone ekonomsko ozadje). Zgodovinskim strahovom so se pridružili še povsem konkretni razlogi, za katere pa nista kriva zveza Nato ali Evropska unija, temveč Rusija, njena agresivna, nacionalistična politika v zadnjih dvajsetih letih.

+++

Da je praktično vsa vzhodna in srednja Evropa svoje zaveznike poiskala na Zahodu, je izključna odgovornost Rusije, ki je po letu 2000, ko je vajeti prevzel nekdanji KGB-jevec Putin, počasi, a vztrajno stopala proti fašizmu. In ker fašizem potrebuje zunanje sovražnike, je optimizem glede skorajšnjega premirja ali celo miru v Ukrajini neupravičen in nelogičen. Na žalost ni razlogov, zaradi katerih bi Putin končal vojno, ki mu ni niti toliko škodovala, da bi zaradi nje dobil nižjo podporo na volitvah. V resnici mu je koristila, saj je lahko ukinil še tistih nekaj pravic, ki so jih imeli Rusi, in v maniri prave fašistične države vzpostavil popoln nadzor nad rusko družbo.

Aktualno slovensko obsedenost z reševanjem palestinskega vprašanja in vojne s teroristi Hamasa je težko razumeti drugače kot prevlado zasebnih interesov ali celo ideologije, ki z nacionalno varnostjo ali strateškimi interesi naše države nima prav nič skupnega. Slovenski interesi, na drugi strani, pa so še kako konkretni, ko gre za vojno in mir v (vzhodni) Evropi ali Zahodnem Balkanu, ki leži dobesedno pred našim pragom. In če nismo še dojeli, da so Rusi z nami v (hladni) vojni, potem bomo težko razumeli, zakaj je za Putina Zahodni Balkan takšnega pomena.

Ruski interesi na Balkanu se po agresiji na Ukrajino uveljavljajo sicer samo še preko Srbije in srbske entitete v Bosni in Hercegovini, kjer Milorad Dodik ustvarja vtis, da ga bolj kot evropska prihodnost države zanimajo odnosi z avtoritarno Rusijo in njenim predsednikom, osumljencem Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi vojnih zločinov. Slovenija je zaradi svojega položaja in doslej brezhibne politične, moralne, humanitarne in zlasti vojaške podpore Ukrajini na Zahodnem Balkanu v določeni meri izpostavljena. Ker smo se postavili na pravo stran zgodovine, kot rečemo, in obsodili dejanja ruskega avtokrata, smo postali sovražniki Rusije. Smo tudi država z jedrsko elektrarno, ki je lahko že jutri tarča naslednjega (hekerskega) napada. Ni nujno, da se bo to res zgodilo. Še manj je verjetno, da bi hekerjem uspelo povzročiti kakšno škodo v krški nuklearki.

Gre za nekaj drugega. Država je prvič po letu 1991 izpostavljena neposredni grožnji, za katero formalno sicer ne stoji nobena druga država, pač pa različne hekerske skupine, lojalne režimu v Kremlju. Smo v zvezi Nato, smo člani EU, ki postaja največji finančni podpornik Ukrajine (skoraj 100 milijard evrov pomoči doslej!) in za vsem tem se skriva eno samo vprašanje, dilema: Ali bomo še naprej stali za Ukrajino in jo podpirali v boju proti Putinovi fašistični Rusiji, ali pa bodo že volitve v Evropski parlament prinesle določene spremembe?

+++

Nihče ne more biti tako naiven, da bi verjel, kako se ruski hekerji ne bodo “vmešavali” tudi v te volitve. Zagotovo se bodo in zagotovo bodo napadli še kakšno slovensko državno institucijo. Od odzivov javnosti bo odvisno, kako se bo obnašala politika – in obratno. V teh časih največ štejeta hladen razum in trezna glava. Zmerna politika, ki bo znala ohraniti in obraniti evropske vrednote pred pritiskom desnih in levih populistov, med katerimi je vsak dan manj razlik, oboji pa za povrhu čutijo precejšnje simpatije do Putina, za katerega je Evropska unija še vedno eden največjih sovražnikov. Vsakega fašista najbolj spravi iz tira pravica človeka, da pove svoje mnenje in da se mu potem nič ne zgodi.

Evropa pa ima še eno prednost pred Rusijo – odnos do človeka, še posebej človeškega življenja. Ta differentia specifica ne bi mogla biti bolj očitna kot pri mrtvih v tej vojni. Medtem ko je za Evropejce sleherno človeško življenje dragoceno, je Vladimirju Putinu njegovo vrednost uspelo devalvirati do stopnje, ko dejansko ni vredno nič. Zato se bojim, da bo v nekem momentu v bližnji prihodnosti prišlo tudi do vprašanja, kako “normalizirati” Rusijo in jo spraviti v red, potem ko bo Putin izgubil to vojno. Izgubiti jo enostavno mora, ker bo v nasprotnem primeru izgubila Evropa. Usodnost te alternative je morda nehote odprl Slavoj Žižek v pogovoru s Pierceom Morganom s provokativno izjavo, da bi morali dati Ukrajini jedrsko orožje. V bistvu bi nekaj takšnega vzpostavilo strateško ravnovesje sil, kar je bilo edino zagotovilo za mir v času klasične hladne vojne (1946-1989). Vojna med dvema približno enakovrednima nasprotnikoma je vedno tvegana in zato redkejša od vojne, kjer se močnejši (Rusija) spravi nad šibkejšega (Ukrajina).

Zato Žižkova ugotovitev, da Putin vsekakor ni levičar, pač pa “mračnjaški konservativni verski fanatik”, drži le deloma. Putin je zlasti in predvsem težak, ki se obnaša kot razredni pretepač, takšni tipi pa bodo na koncu dali mir samo tedaj, ko jih bodo pošteno dobili po gobcu.

46 komentarjev

  1. Papagaj

    tole pa je eno prazno lajanje … mar se nismo zaradi ekonomske privlacnosti zahoda leta91 odlocili prodati za blisc kica, odcepiti iz enakogovorecega in kulturno pripadajocega ljudstva s katerimi se nismo mogl dogovort kako in kaj se z nacionalisticno mentaliteto(bratje hrvatje so moral na novo izumit par besed da so lahko bili drugacni),s pogrevanjem sovrastva iz 2 svetovne vojne itd. spreti ljudstvo in prevzet mentaliteto da se bomo zdaj s francozi,nemci,belgijci+(hrvati s katerimi se 30let nazaj nismo mogl) pogovarjal kako bomo in zakaj bomo …predvsem bomo pa sedaj za nekoga ki nam je prodal ta kic sli v vojno….tako poceni kot zivina iz sosedovga hleva smo , najprej sosedovo kravo pojest, pol pa domaco, le skoda da nimamo ameriskih potnih listov, kajneda

  2. MARJAN NOVAK

    Dejan, odličen članek in točna ugotovitev, da so SLO mediji preplavljeni s Putinovimi aktivisti, peto kolono in izdajalci SLO naroda, zaslepljeni s propadlo ideologijo. Žal, tudi vaš medij ni izjema. Odgovori raznih trolov brez imena in priimka, so postali ne berljivi, še več postali so agresivni in njihov cilj je, da odvrnejo od branja tega medija. Danes sem izjemoma prebral vse odgovore in ugotovil, da je teh nekaj trolov prevladalo normalne komentarje. Zakaj tega ne ustavite in ukinete trole? Enako kot predlagate za RTV. Pa lep pozdrav.

  3. mario

    ¸Miller se ga je spet malo preveč nacugal….potem pa klobasa traparije. Redko mu uspe kaj pametnega komentirati…

    • Miller

      ja, to pa je primerek tehtnega argumenta, ki ga slišiš lahko samo od fanatičnih vernikov pukljastega SDS SS kaznjenca in Nore24.

  4. Miller

    CK Oceanije iz Bruslja je začel s čistkami z vsemi, ki so za mir. Ti naj bi bili plačani agenti nam sovražne Evroazije.

    • tohuvabohu

      Daj mir, ruski študent.

      • Miller

        „Mir se ne dosega z orožjem (pošiljanjem), ampak s srcem (pogovori).“
        Papež Frančišek v Urbi et Orbi.

        ps: možno, da je ruski študent in so mu rusi plačali, da širi propagando…

        • Rokovnjac

          Ja Mlinar,ti si res pravi kristjan,ce te nekdo udari po gobcu,se ne branis,ampak nastavis mu se rit!

          • Miller

            to si ti delal v arestu !

          • tohuvabohu

            Hehe, njega je sam gobec, zato nima druge izbire.

  5. Brane

    Pisec ugotavlja da je slovenski medijski prostor prežet z rusko propagando. Jaz pa igotavljam, da so njegovi članki na to temo v bistvu ena sama NATO propaganda.

    • APMMB2

      Slovenija je članica EU in NATO. Nato je demokratična obrambna organizacija. Brani države člance. Torej je razumljivo, da politika in ljudje, volivci odobravajo poteze NATO pakta, oziroma Nati paktusmerjajov obrambo svojih načel. Ukrajina je samostjna in demokratična država, ki ima podobna načela, kot jih ima EU in NATO pakt, zato je povsem razumljivo, da želi vstopiti v to obrambno organizacijo in zavaraovati demokracijo.
      Rusija je diktatura, ki je na zelo nasilni način vodi diktator Putin. To je glavni vzrok, da želi Ukrajina pristopiti kNato paktu in si zagotovoti varnost. Članice NATO pakta podpirajo članstvo Ukrajine. Ko bo Ukrajina vstopila v NATO pakt bo dosega varnost in takrat bo nastopil tudi mir.

    • ren

      Avgusta leta 1968, ko so Rusi vojaško zasedli Češkoslovaško, je samo malenkost falilo, pa bi še Jugoslavijo. Nekdo, ki je bil takrat v JLA, mi je pravil, da je bil v Vojvodini na meji z Madžarsko. Rusi so se demonstrativno s tanki vozili par sto metrov čez mejo na jugoslovansko stran. Naši so imeli strogo prepoved streljanja. Iz prve roke pa vem, da je bilo v Sloveniji pri vodstvenih strukturah alarmantno stanje.
      Če bi se pri nas takrat zgodila ruska zasedba, Brane ne bi bil med kandidati za deportacijo v Sibirijo.
      Zahodni Nemci so imeli ameriško vojaško okupacijo, torej NATO. Živeli so normalno. Vzhodnoevropske države pa sovjetsko okupacijo. Živeli so v stalnem strahu.
      Rusija je še danes satanska država!

    • Jože

      Kje pa vidiš kako propagando Branko?! Tudi z mikroskopom nisem nič našel.

  6. Miller

    Ja, eni smo za mir, drugi ste za vojno.
    Da se razčisti za vselej: če si za mir še nisi rusofil, kot v slo podtikajo plačani vojni hujskači in SDS primitivci.

    Po besedah ameriškega vojaškega analitika Scotta Ritterja, je Ukrajina že izgubila.
    Reši jo samo še napad Nata na Rusijo, oz. ww3, oz. jedrska vojna.
    Je kdo za to opcijo ?

    Bakhmut je bil ukrajinski Stalingrad. Pred kratkim je padla Avdivka, najbolj utrjeno mesto že od l. 2014. Zdaj padajo vasi ena za drugo. Fronta se podira.

    Čim prej sesti za mizo in skleniti mir je edina opcija za ohranitev mladih ukrajinskih življenj in v izogib, da preide požar izven nadzora, kar si želijo edino vojni hujskači.

    Dejstvo je tudi, da ni problem ukrajinsko in rusko vodstvo, problem je na Zahodu, ki dnevno priliva olje na ogenj, v katerem izgoreva 700 mladih Ukrajincev / dan, v pepel pa se spreminja tudi standard v EU.
    Kdo od (stremuških in nezrelih) zahodnih politikov bo sklonil glavo in priznal zablodo ? Slabo kaže.
    (Razen Orbana in Trumpa, če bo izvoljen)

    • Rokovnjac

      Ve se kdo je zakuhal to zablodo.Poslus Mlinar,V mogocni JLA ali JNA,kakor hoces,so nas ucil,kdor je zacel vojno,je vedno bil porazenec in prej ali slej bo tako tudi s Putinovo Russijo!

      • Miller

        In kdo je začel ?
        Enako voščim tebi !

        • nATO SRB

          Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!

        • Franci

          Tvoj ljubljenček Putler je začel vojno.

    • Rokovnjac

      Sem nekaj napisov pa pravi uredni,da sem ze napisou in ne morem podvijiti,kar seveda ni resThank you very much and have happy Easter!

    • Peter klepec

      Po vase je bil Dolfe tudi za mir, ampak so Rusi trajbali vojno.

      • Miller

        Kaj čakaš, pejd na fronto SDS naci hujskač, pa vazelin vzem s sabo.
        Da plačancem ponoči ne bo dolgčas…

    • Franci

      Lažeš kot Golob. Ti si za Putina, mi smo za svobodo. Ti pa si še hinavec, ki se skrivaš za takim mirom, da Rusija izvede genocid na Ukrajinci.

  7. Noctilucens

    Kdor zna brati in se količkaj spozna na psihologijo komunikacije, mu je že iz prvih vrstic “komunikeja” tistih ubogih pezdet jasno, da imajo popolnoma zgrešeno predstavo o Slovencih in mentaliteti tega naroda (sicer pa se je nekoč glede tega krepko opekla tudi CIA). Najbrž komunicirajo s tukaj živečimi (etnično in kulturno ne nujno slovenskimi) rusofili, ki so sicer glasni, pa lastne odmeve štejejo za tuje glasove 😀 Ali pa ne komunicirajo sploh z nikomer in je osupljiva psihološka nesofisticiranost njihovega “nagovora” pač realno pričevanje o njihovi (dobesedni) zaplankanosti in odrezanosti od sveta zunaj njihovega gulaga.

    Uboga, pomilovanja vredna pezdeta, ki že vse življenje ližejo škorenj za svojim vratom, pa mislijo, da so vsi drugi po svetu taki, ker drugega ne poznajo. In imajo, kar si pač zaslužijo.

  8. Andrej Muren

    Najprej je potrebno opozoriti, da niso samo nekateri slovenski državljani lojalni Putinu. Teh je sakramensko veliko, med drugim celotni slovenski levi politični vrh. Slovenija je trenutno najbolj proruska država v Evropi.
    Padec Ukrajine ne bi prinesel miru, ampaj spravil Evropo v nepregledne težave. Vsak dan bolj je jasno, kako vojaško in predvsem moralno šibka je Evropa in kako skromne proizvodne kapacitete ima za proizvodnjo orožja. V dveh letih ukrajinske vojne se je komaj kaj izboljšalo. Pri tem vsa Evropa (s Slovenijo na čelu) nerazumno škrtari z vojaško pomočjo Ukrajini. Vsak razlog pride prav, da se odlaša z dobavo orožja.
    Potem je tu še neznanka Trump, za katerega ne vemo, kam se bo postavil, če bo izvoljen za predsednika. Ima sicer prav, da pritiska na Evropo, naj se bolj oborožuje, vendar padca Ukrajine ne bi smel dopustiti v nobenem primeru.

  9. David

    Odličen članek, bravo Dejan.

  10. slavkope

    Večina je že pozabila, da je kremeljska diktatura že pred časom (po prvem izgonu ruskih “diplomatov” iz Ljubljane, RS uradno razglasila za “neprijateljsko državo”.

    Spletni mediji pri nas so polni brezštevilnih brezimnih pro-ruskih hujskanj in navijaških komentarjev simbolno s pomenljivimi, včasih tudi očitno zavajajočimi podpisi. V nekaterih in celo po vplivu obstranskih medijih pa imajo možnost rednega ali občasnega pro-ruskega interpretiranja in vojnega hujskanja celo odkriti Putinovi privrženci in malikovalci, kot sta, npr., Bernard Brščič in Polona Frelih.

    Zadnjič smo lahko prebrali, kako se je povečal vpis ruskih študentov na slovenske univerze in koliko je med njimi že po zunanjem videzu “večnih študentov”, potencialnih agentov Putinove FSB.

    “Hibridna vojna”, ki so jo celo z video-sporočilom napovedali ruski “hekerji”, je najbrž le dimna zavesa za naivno javnost, pod katero ali za katero se skrivajo mnogo bolj nevarni globlji in trajnejši posegi ruskih digitalnih vohunov in teroristov v strateško infrastrukturo RS ter omrežja ključnih tajnih podatkov, s katerimi si napadalci omogočajo spletne sabotaže neslutenih razmerij.

    RS je brez dvoma že sedaj ena od izbranih tarč Putinove sovražne ekspanzionistične in imperialistične hibridne in propagandne vojne na Balkanu in v Srednji Evropi, proti kateri se bomo lahko uspešno postavili po robu le kot aktivna in solidarna članica enotne in enovite skupnosti EU in evro-atlantskega zavezništva Nato.

    O trajni nevarnosti, ki ogroža Evropo z izpod Urala, ni v času komunistične SSSR pisal le pokojni dopisnik Dela Tit Doberšek z akrostihom “Bojte se Rusov!”, ampak poroča tudi ta čas dopisnica RTVS iz Moskve, ko opozarja države EU na “nevarno sosedo z vzhoda” in ko črnogledo celo svari, da lahko osovraženega in zloglasnega samodržca, diktatorja in tirana V. V. Putina zamenja in nadomesti le “še slabši človek”.

  11. Miller

    Drugo mnenje:
    Gospodar je ugotovil, da večina slovenskih državljanov ne sovraži Ruse, čeprav smo že 20 let člani Oceanije.
    Sledi akcija: prestrašili in prepričali v nasprotno ! Kdaj ? Na koga ? Katere besede uporabiti ?
    Napad ruskih hekerjev.
    Ob Veliki noči, ko se veliko ljudi druži in čveke krožijo in se napihujejo.
    Na predsednico in medij MMC. *
    Rusi so napovedali vojno.*

    In kdo je heker ? Naši, ruska mularija, Putin, ameriški ITjevci, ukrajinci, Korejci, Kitajci ???
    ps: Cilji in uporabljene besede so kot prstni odtisi, ki kažejo na pomoč propagandnega oddelka strička Sama. *
    Eni verjamejo, da je Jezus spremenil vodo v vino in da je s petimi ribami nasitil 5000 ljudi.
    Drugi pa smo pravljice že prerasli.

    • jaz

      Ne sovraži jih, ker jih ni bilo tu pol stoletja kot na Poljskem, Nemčiji in Češki.

      • Miller

        Haloooo ?
        SDS SS ovski fanatiki, a zdaj še prepovedujete kaj človek verjame ali kaj naj misli ?
        Stalin ma vas rad.
        NIHČE NI DOKAZAL OD KOD HEKERJI. VSAK MULEC SE LAHKO IZDAJA ZA KITAJCA.

    • jože

      O kakšnem sovraštvu do Rusov vi to?! Saj je gre za rusko ljudstvo, dummy! Gre za režim ki vlada Rusom, na vrhu tega režima pa sedi VV Putin.

    • Peter klepec

      Re:….ne sovraži Ruse…
      Slovenci po rodu bi rekli „ne sovrazi Rusov“.
      To je slovenska posebnost, ena od njih, po cemer se razlikuje od drugih juznoslovanskih jezikov

      • jože

        Rodilnik press 🙂 Drži 🙂

    • slehernik

      Niste jih še prerasli, še vedno jih pripovedujete. Pa ne pravljice, temveč ostudne laži. Poberite se!
      In ni res, da je Jezus s petimi ribami nasitil 5000 ljudi.
      Šlo je za pet hlebov in dve ribi.

      • Miller

        i tebi sinko. poberte se ščeneta !

  12. ren

    Daljnosežno, vizionarsko dejanje novinarja Tita Doberška v obliki akrostiha v Delu (Boj(te) se Rusov) pridobiva na pomenu. Rusi so bili vedno nevarni. Stalin je pripravljal vojaški pohod na celotno zahodno Evropo, pa ga je za malček prehitel Hitler in napadel CCCP.

  13. Trisul

    Dober članek, razen tega delčka:

    “ki se je bomo rešili le v primeru, da pustimo na cedilu oziroma žrtvujemo Ukrajino ter tako poteptamo vse, kar je v 20. stoletju pripomoglo k zmagi nad fašizmom in rojstvu demokratične združene Evrope.”

    Ne, to nas ne bi rešilo ruske more, to bi rusko moro poglobilo, ker se Putin ne bo zadovoljil z Ukrajino. Če vidi da spustimo Ukrajino, bi to zanj bil signal, da lahko vzame še več … in jasno je povedal, da hoče vse, vključno z nadvlado nad Slovenijo.

    Obramba Ukrajine ni stvar zgolj principov in idealov, gre za naše vitalne interese. Če ne podpremo Ukrajine se mobo kasneje bojevali direktno z Rusijo.

    • ren

      Trisul, pozdravljen! Vrnil si se, da bomo lahko prebirali tvoja pisanja. Lepo!

    • Peter Klepec

      re: naša najhujša nočna mora, ki se je bomo rešili le v primeru, da pustimo na cedilu oziroma žrtvujemo Ukrajino.

      Ravno v tem primeru bi se nam ta nocna mora sele zgodila. Ce Rusija premaga Ukrajino, bomo v taki ali drugacni vojni z Rusijo za zelo dolgo casa. In nas bo to stalo neprimerno vec kot nas stane sedaj (ko nas ne stane obcuteno absolutno nic).

      Tudi iluzija, da smo v hladni vojni, ni tocna. Ta vojna je ze dolgo povsem zaresna. Nasi, zahodni, tanki, artilerija, avioni in sateliti so ubili najbrz preko 300.000 ruskih vojakov. Tu ni nic hladnega. Kar se se ni zgodilo, pa se bo prej ali slej, je, da bo EU morala zaradi svoje lastne eksistence vreci na bojisce prav vso svoje vojsako zelezje. Cim prej bo to storila, tem manj mrtvih ruskih in ukrajinskih vojakov bo tam. Ker bo enkrat Rusija spoznala, da te vojne ne more dobiti, ker je zahod ne sme izgubiti.

  14. prask

    Najhuje pri vsem skupaj je, da je bilo vse kar se danes v Ukrajini dogaja… že videno. Samo spomniti se je potrebno Alzacije in Lorene, Sudetov… ne nazadnje Avstrije. Vsi vemo da se je kasneje končalo z zasedbo celih držav in vse Evrope. Pri čemer so veliko pripomogli razni Chamberlaini, ki jih tudi danes nikjer ne zmanjka…

  15. jaz

    Brezkompromisen in natančen komentar. Jaz sem celo prepričan da je bil nedavni napad na koncertu v Rusiji delo njihove tajne službe. Če namreč Putin misli na večjo vojaško mobilizacijo svojih ljudi proti Zahodu se morajo ljudje počutiti ogrožene. Kaj pa njemu pomeni dodatno pobiti “nekaj” svojih ljudi če mu ni škoda žrtvovati stotisočev za osvajalsko vojno. sedaj sicer žrtvuje mobilizirance ..(neruse) iz vzhodnih ruskih republik. Če bi okupiral vzhodno ali celo Evropo bi hodili naši otroci in vnuki umirat za Veliko Rasijo na rusko Kitajsko mejo…za malo plina in nafte…kar se pa tiče hekerskega napada,,,to je grožnja našemu vodstvu ko le malo skrene iz “prave proruske linije”. Nekakšna vzgojna klofuta.

  16. APMMB2

    Vsi analitiki se motijo. danes so vse vojne podvržene ekonomiji.
    Samo godpodarsko močne države se lahko bojujejo.Rusija je sicer sprožila vojno proti Ukrajini in se zapletla v vojno še z njenimi zaveznicami. Ko ocenjujemo predstavlja Rusija manj kot 10% gospodarskega potenciala nasproti ukrajinskim zaveznicam. Tako je vprašanje, kdo bo zmagal v tej vojni jasno.
    Vprašanje je le, kako odločne bodo zaveznice in koliko interesa za poraz Rusije bodo imele.
    Danes vlada popolna konfuzija, kar sicer kaže moč Putina,vednar je ta moč navidezna.
    Putin z zmago v Ukrajini ne bo dobil nič, morda celo izgubil. Ukrajina bo po kancu vojne izčrpana in oslabljena, potreba ogromnih vlganj,kar pa si Rusija ne bo mogla privoščiti in zato bo ostala velika rana, ki bo ogrožala pred vsem Rusijo. Za obvladovanje Ukrajine bo morala Rusija vzdrževati ogromno vojaško silo, kar jo bo izčrpavalo in bankrot bo posledica nespametne putinove avanture.
    Razmere je mogoče pospešiti s tem, da zavaznice Ukrajini nudijo večjo pomoč, pred vsem v oborožitvi. Z močnejšo oborožitvijo je mogoče spraviti Rusijo na kolena že do zime.
    Postavlja pa se vprašanje, kaj storiti s poraženo Rusijo.
    Rusije ni mogoče okupirati. Je prevelika.
    Če se pogrezne sama vase postane plen Kitajske in srednjeazijskih držav, kar zanesljivo povzroči ogromno škodo tako Ameriki, kot Evropi.
    Ojačana Kitajska namreč postaja svetovni hegemon, kar je za Evropo in Ameriko nesrejemljivo.Zahodna demokracija se pač ne bo mogla prilagoditi kitajski civilizaciji.
    Mi pač nimo piščanci s kurje farme. Stoletja svobodnega mišljenja so nam prinesla drugo kulturo in navade. Vprašanje je, ali bi se zahod sploh pustil zasužniti Kitajcem.
    Trenutno niti Evropa, niti Amerika nimata načrta, kaj narediti s poraženo Rusio.
    Rusija dolgo ne bo mogla voditi vojno v Ukrajini. Sankcije delujejo. Sicer ne tako uspešno, kot je bilo napovedano, pa vendar. Rusija troši mnogo preveč za vojno v Ukrajini in se izčrpava, kar pomeni, da se bliža porazu.
    Evropa se mora zavedati, da pomeni poraz Rusije širitev Kitajske do Urala, lahko pa celo do Ukrajine.
    V zgodovini je bil podoben primer ko so Srbi bili poraženi na Kosovu.
    Še danes se spominjamo turških upadov, janičarjev ,ropanja, požiganja in sužensjtva.
    Če pade Moskva se lahko zgodi nekja podobnega, vednar v znatno večjem obsegu.
    Ogrožena ne bo samo Evropa, ogrožena bo tudi Amerika, zato se ni bati, da bo Trump to spregledal.
    Vprašanje pa je, ali bo Zahod, kakršen je, sposoben pripraviti strategijo, kako Rusijo ohraniti, jo demokratizirati in jo vključiti v EU in NATO.
    To je bolj pomembno od hekarske obrambe.

    • Peter Klepec

      Dolfe je imel tudi mnogo manjsi BNP kot zavezniki, ampak je stavil na Blitzkrieg. Tudi Putin je stavil na Blitzkrieg. In ravno tako kot Dolfe ni mogel/znal ustaviti vojne, ko je Blitzkrieg zatajil, je tudi Putin ne zna.

      N.B. Blitzkrieg je zatajil, ko so Americani uspeli dobaviti Rusiji toliko opreme, da je tudi Rdeca Armada postala mobilna.

      In Putinova vojna se bo koncala, ko ruske rakete ne bodo vec zadevale ciljev, ukrajinska artilerija pa bo zmlela rusko pehoto na zasedenih ozemljih.

      • APMMB2

        Tudi nemčija, ali Dolfe če že tako opredeljuješ Namčijo je vojno izgubila zato, ker njena proizvodnja ni dohajala izgub na fronti.

        • Peter köepec

          Ko bo zahodna industrija res zakurblala, bo orozja kot peska.

          • Oja

            Točno tako ena tovarna od VW, lahko proizvede za celotne potrebe Ukrajine kar se vojaških vozil tiče.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.