Zdravniki bi bili radi bogovi za medicinske sestre

Foto: posnetek zaslona

Avtor: | 12. marca, 2024

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, je pred dnevi močno razburila svojo kolegico Bojano Beović, predsednico Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS), da je ta v imenu Zbornice od nje zahtevala javno opravičilo. Vročo kri v ZZS je Monika Ažman zanetila z naslednjo izjavo: “Naše izobraževanje temelji na točkah, na medicinsko fakulteto se lahko načeloma vpišejo zgolj zlati maturanti, ki že tako celo gimnazijo vse moči usmerjajo samo v učenje, nato pa jih čaka še šest let študija, ki usmerjen v dril, ego in mesarko klanje. Od takšnih študentov niti ne moremo pričakovati, da bodo na koncu timski ljudje.”

Se lahko strinjamo z zahtevo Bojane Beović? Izjava za zdravnike res ni laskava. Kritična je. Vendar – a je kritičnost moralna hiba? Je nesprejemljiva? Ne, kritično razmišljanje ni le dopustno, je družbena vrednota. Brez njega ni ne napredka ne moralnega preizpraševanja. Kritično razmišljanje je hvalevredno.

Kaznivi so razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje, opravljanje. Sodi ocena Monike Ažman mednje? Glede na užaljenost, ki jo je sprožila med zdravniki, bi lahko odgovorili pritrdilno. A sodišča v Sloveniji se s tem ne bi strinjala. Navsezadnje ZZS Ažman ni tožila v sodnih forumih, ampak le preko svojih mnogih individualnih in kolektivnih glasov članov v javnih medijih in neformalnih spletnih forumih.

Monika Ažman se je na poziv ZZS odzvala z zapisom, ki je pridobil status opravičila. V odzivu je odgovorila tudi na diskvalifikatorna stališča Igorja Muževiča, predsednika zdravniškega sindikata Praktikum, da sama ne pozna razmer med sestrami, da ne ve, kako hudo podplačane so. Ažman je v svojem odgovoru poudarila, da je osebni dohodek pri medicinskih sestrah, ki stopajo iz poklica, šele na šestem mestu, precej višje pa so neurejeni delovni pogoji in slabi medsebojni odnosi v delovnem okolju. Po njenem mnenju je to tudi posledica izgube splošnih družbenih vrednot in prehajanja v egoistično družbo, kjer vsakdo poskrbi le zase. Precej očitno je, da njeno “opravičilo” ne demantira izjav, za katere naj bi se opravičila in zato je bilo med zdravniki “upravičeno” sprejeto z negodovanjem.

Zanimivo pa je, da ocene Muževiča o Ažman javno niso škandalizirale nikogar, čeprav gredo precej dlje, kot je šla Ažman v svojih. Razlika med njima je že ta, da je Ažman govorila o zdravnikih nasploh, medtem ko je Muževič napadel Ažman osebno in jo med vrsticami obtožil, da njena stališča niso resnična stališča delavcev, ki jih predstavlja. Slednje je grobo vmešavanje vidnega člana ZZS v notranje življenje drugega – domnevno avtonomnega in partnerskega – strokovnega združenja.

Vse to ponuja vrsto ugotovitev in vprašanj. Prva je, da do zdravnikov kritične ocene, ki jih javno izrečejo predstavniki drugih zdravstvenih poklicev, ZZS razume kot predrznost, ki jo je treba v kali zatreti, da se ne bi razrasla in da ne bi kritičnost do zdravnikov postala pogosta ter družbeno sprejemljiva. Druga ugotovitev je, da si zdravništvo lahko privošči javno ponižati druge zdravstvene delavce. Tretja pa, da to lahko stori s podporo medijev in pomembnega dela javnosti. Moč medijskega pritiska na predstavnico medicinskih sester je pokazal, kako asimetrično je v resnici razmerje dveh na papirju enakovrednih strokovnih združenj. Javnost, ki ni opazila nič spornega v stališčih Muževiča in dvojnih meril ZZS v odnosu do Ažman in Muževiča, je to asimetrijo okrepila.

Četrta ugotovitev je prav ta: veliko družbeno razumevanje ali celo podpora takšnemu napenjanju mišic zdravnikov in znašanju nad vrhovno predstavnico partnerskega strokovnega združenja. Velika pozornost in nekritičnost medijev do tega zdravniškega izpada je že sama izraz molčečega družbenega konsenza, da so zdravniki kot stan nadrejeni sestram, da vodijo njihovo delo (kar je deloma res) in – kar pa ni res in je nesprejemljivo – da jim prepovedo lastne moralne presoje. Na izjavo Monike Ažman lahko namreč gledamo kot na moralno presojo, ki ima za cilj dobrobit pacienta.

Zdravniški pritisk bi bil precej manjši, če bi se v družbi našli vplivni glasovi, ki bi podvomili v upravičenost njihovega ogorčenja, a ti glasovi se niso dvignili. Čeprav medicinske sestre kot poklicna skupina po javnomnenjskih raziskavah uživajo precej večje zaupanje Slovencev od zdravnikov, do slednjih očitno gojimo večje spoštovanje – da ne rečem strahospoštovanje – in razumemo zdravnika kot nadrejeno figuro. To “funkcionalistično” pojmovanje nadrejenosti zdravniškega stanu sestrskemu nedvomno močno okrepi spolna zaznamovanost obeh poklicev. Zdravniki so bili nekoč izključno moški, bolniške sestre nekoč izključno ženske figure. Večja kompetentnost zdravnika, združena z seksističnim stereotipom vodstvene vloge moškega v odnosu do ženske v Sloveniji očitno zadostujeta za javno osamitev in ponižanje Monike Ažman in vseh tistih, ki jih predstavlja.

Se spominjate afere Radan, domnevnega zdravniškega namernega zastrupljanja bolnikov v smrtni agoniji? Tudi tedaj se je pokazal naš strahospoštljiv odnos do zdravnikov. V splošni osuplosti, nejeveri in moralni zmedi, ki je sledila novicam o smrtih, v kateri je bil Ivan Radan prikazan kot angel smrti, smo kolektivno prezrli informacijo, ki smo jo dobili, a je nismo asimilirali – da učinkovine v pacienta ni vnesel sam, ampak je to naročil medicinski sestri. Ta je to storila, čeprav se je zavedala, da bo s tem pacienta pahnila v smrt. Tedanje javno prezrtje njene soodgovornosti je medicinske sestre oropalo statusa oseb z lastno vestjo.
Prezrtje moralne avtonomije medicinskih sester tedaj in upravičenost zdravnikov, da disciplinirajo nepokornost sester sedaj, imata iste korenine.

Globoko v nas so.

20 komentarjev

  1. Miller

    V stari yugi so bila delovna mesta v zdravstvu (in drugod) natančno sistematizirana.
    Vedelo se je kakšna izobrazba in delovne izkušnje so bile potrebne za določeno DM (delovno mesto). Nato se je vsako DM ocenjevalo glede na potrebne izkušnje, pogojev dela, itd in itd.

    V 30 letih demokracije, pa je vsaka oblast dala malo enemu, malo drugemu in tako ZRUŠILA sistem plačevanja (nagrajevanja po delu !) in ustvarila kaos.
    Pa ne samo v zdravstvu.
    Zato je potrebno začeti od temelja in na novo sistematizirati vsa DM v JU. V desetletjih so se z razvojem tehnologije, spremenila tudi zahtevnost dela..
    Do takrat pa bo vse v stilu, ko je jači…in bla bla…

    V realnem sektorju je to urejeno u nulo.
    Ker pa je večina politikov, ki odloča NESPOSOBNA in nimajo pojma o teh stvareh (enako desni in levi), ni rešitve…

  2. vernon coleman

    Mah briga vas vse za zdravje, pa za zdravstvo, pa stavke, pa vse ostalo – vi ste vsi le v umazanem poslu politike…
    Tukaj ste eni kar precej v zablodah, Pribac piše tukaj, a) ker ne more drugje b) da vzdržuje iluzijo politične nevtralnosti te strani in c) ker so Slovenci preveč bukovi, da bi dojeli grandioznost delitve ene in edine partije SD-SDS na ”levo” SD in ”desno” SDS. On je pač z leve strani, tehle dvoživk se je pa že kar nekaj nabralo: Pahor, Pikalo, Rojc, Prešiček, Kopač, Tekavčič, itd. Aaaanžeeee ima že kar gužvo v Ploščadi kooperativnosti.
    Vendar velja isto kot pri plandemiji, vseh ljudi se ne da (po domače povedano) nategnit z neumnostmi, kajne?
    Partia do një ndryshim pushteti, një Xhon puklastik prapa.

  3. Veselka

    Ej, ej, gospa strokovnjakinja za študij medicine, želim vam zgolj dobro zdravje, da vam ne bo potrebno iskati pomoči pri teh egoističnih zdravnikih, ki prisegajo na dril in mesarsko klanje. Tudi zahvaljujoč osebkom vašega kova, bo javno mnenje vedno bolj kritično do zdravnikov, kar je krivično in skrajno zavržno mišljenje. Z redkimi izjemami so zdravniki kompetentni, predani bolnikom in predvsem strokovni. Vi seveda bolj prisegate na Goloba in njegovo izvoljenko, ki zdravniško stavko ocenjuje kot njihov pohlep. Jaz sem, za razliko od vas vesela, da imamo kvaliteten študij medicine, nimam nobenih slabih izkušenj v zdravstvu. Kot rečeno uvodoma, želim vam, da ne bi nikoli potrebovali pomoči teh ljudi, ki rešujejo življenja in lajšajo bolečine. Vsekakor pa za kaotično stanje v zdravstvu niso krivi zdravniki pač pa nesposobni politiki in tista mafija, ki se že vsa leta napaja v zdravstveni blagajni, poleti se na razkošnih jahtah vozi po Jadranu, pozimi smuča v St. Moritzu, medtem pa še potuje po svetu in uživa v denarju, ki je bil namenjen bolnikom in invalidom.

  4. deni

    Vse skupaj je postalo samo še preseravanje, ko je jači, bi rekli naši južni bratje. Nobena od vpletenih strani ne predoči kaj sploh želi. Oziroma, mediji naklonjeni vladi, ki seveda ni vredna počenega groša, venomer trdijo da gre FIDESU samo za zvišanje plač in to menda zelo visoko. Koliko naj bi to bilo nihče od vpletenih noče točno povedati, ampak zavijajo v količnike, razrede, plačno sistemizacijo, stebre, procente itd, kar je nam navadnim smrtnikom špansko selo.

    Potencialnim pacientom, kar smo baje vsi, to ne pomeni prav dosti, ampak vidimo samo ignoranco Golobje vlade in tudi aroganco FIDESA. Zdravniški sindikat naj pride s pravimi podatki na plano, jih predstavi, kaj bo s povišanjem boljše in kolikšno bo, ali se bodo skrajšale čakalne dobe, višji nivo storitev itd. itd. kar bi lahko v dveh mesecih že lahko predočili vesoljnemu slovenstvu.

    Popolnoma nesposobni, sploh za sklepanje kompromisov narcisoidni PV pa z grožnjami in žaljenjem še potresa sol na rane in s pihanjem v žerjavico neti ogenj v povprečnem slovenskem plačniku zdravstvenih storitev. Levičarski populizem je sicer neizmerno uspešen s svojimi floskulami, z dejanji pač ne. Edino kar znajo je deliti denar, seveda ne svoj, za razne traparije kot so ŽP. OK pustimo ŽP ali so potrebne prenove in če so za koliko. Ampak s tem denarjem bi zgradili lahko novo infekcijsko, Gastroenterološko, travmatologijo, ki so vse še iz rajnke AO, dokončali urgenco, posodobili KC in še bi ostalo za zvišanje plač.

    ZZZS pa je popolnoma drugo poglavje iste zgodbe. Nihče se ne obregne ob to sedaj monopolno socialistično tvorbo, ki je sama sebi namen. Tukaj je tisti kavelj, če bi zavarovalnica plačevala storitve tako pospešeno kot je vlada plačala tisto razvalino, bi se koncesionarji zasebniki pulili za morebitne paciente in čakalne vrste bi se čudežno skrajšale. Ampak skoraj pet milijardna pogača, ki samo čaka, da se jo porazdeli je kot magnet za razne …

    Zdaj je že skrajni čas , da pride gospoda, tovarišija v obliki ministrstva za zdravje, FIDESA in tistega, ki deli kolač, ZZZS s pravimi podatki na plan in naj se ne na plečih ljudi kruhoborčevstvo bori za boljši izplen. Seveda je po svoje to problem, ker bi se odgrnila marsikatera tančica.

    Izvirni greh vseh vpletenih pa je, da že takoj niso vključili tudi Sindikat zdravniške nege in se jim zdaj vrača kot bumerang.
    Tekmo dveh nasprotnikov, ki se s spotikanji, prekrški itd. podijo po igrišču ter drug drugemu mečljejo polena pod noge, spremljajo-mo gledalci, oziroma uporabniki storitev in navijajo-mo vsak za svojega, ne vedoč, da nas vse skupaj vodijo žejne preko vode in so-smo vsi skupaj ne glede na barvo, spol, politično usmeritev žrtve različnih interesov v stilu saj nam ni do denarja, ker tudi delnice, obveznice, kriptovalute itd. nekaj veljajo, mar ne.
    Ko razne internetne vplivnice, missice in podobne vladajo v deželici pod Alpami, pač ni kaj veliko za pričakovati.

  5. tohuvabohu

    Pol levakov trdi, da se zdravniki pogoltno borijo za višje plače, pol pa, da pod Janševim vodstvom rušijo Goloba. Zmenite se že, indijančki, kaj boste govorili.

  6. slavkope

    Eden od najbolj glasnih ideologov in bojevitih agit-propagandistov politične kampanje za uzakonjeno državno “pomoč pri samo-umoru” (skupaj z ddr. Pleterskim) seveda ni zamudil priložnosti, da bi se še sam postavil na aktualne politično modne, strankarsko kurantne in populistične okope politične in medijske vojne proti zdravnikom.

    Očitno ima nekdanji začasni politični svetovalec iz predvolilnega štaba dr. Danila Tűrka ter zaradi domnevno nedopustnih praks odstranjeni nekdanji univerzitetni profesor s FF dovolj časa, da v svoji osebni svobodi aktivno sodeluje v politični vojni za proti-naravno in proti-etično uveljavitev izmišljene človekove “pravice do smrti” oz. do samovoljne predčasne prekinitve enega samega življenja, ki nam ga je dano dostojno in naravno pre-živeti.

    Ker so vse zdravniške organizacije glasno proti zakonski uvedbi lažne “človekove pravice do ne-naravne smrti”, je seveda strastni agitator evtanazije in pred-časne smrti komaj čakal, da je lahko priložil svoj glas v dolgotrajni in tako rekoč večni strokovni in etični polemiki med zdravniki in negovalnim osebjem, ki nikakor ni od včeraj in ki se nikakor ne more končati “z zadnjo besedo” katere od obeh sindikalno organiziranih in med seboj polemično razpoloženih strani.

    Ne medicinske sestre in ne zdravniki ne potrebujejo ne “tožnika” in ne “sodnika” iz vrst demonov malikovanja smrti ter iz vrst propagandistov vsiljene “pretrgane niti” življenja.

  7. leiito

    Pribac ima do neke mere morda celo prav, ampak zapis je pa zelo sprenevedav, najprej enači kritično razmišljanje in kritiko, to pač ni isto, nekaj lahko kritiziramo tudi brez kritičnega razmišljanja, takorekoč nekritično, takoj zatem pade pa v legalistično past, ki je nasploh značilna za slovensko inteligenco zadnjih 20 let, namreč da enači moralne norme s pravnimi, češ sodišča se ne bi strinjala.

    Pravne norme so minimum moralnih norm, laž npr. v večini kontekstov ni kazniva, pa je kljub temu moralni standard, da je nesprejemljiva.

    A propos izjave Ažman, je precejšnje posploševanje in projiciranje sociopatskih lastnosti na celo poklicno skupino, tega se načelno ne dela, in tudi če je potem tudi Muževič prestopil črto, je moralna norma, da je (bolj) kriv tisti, ki konflikt sproži.

  8. ren

    Zdravniki, ne dajte se! Vzdržite! Smo z vami!

  9. TL

    V času, ko so nam vladali ljubičice bijela sa više od 100 kila in njegova rdeča buržoazija smo se naposlušali o zunanjem sovražniku. In zdaj s tem samo nadaljujejo, podporniki sedanje oblasti iščejo zunanje sovražnike. Zdaj so to zdravniki, jutri bodo to kmetje, pojutrišnjem nekdo tretji, najbolj nesposobna vlada na čelu z najbolj arogantnim predsednikom vlade pa dela naprej. Slabo, brez ene same reforme, večina Butalcev pa jih še kar naprej ploska.

    In zdaj so verjetno zdravniki krivi za to, da bodo Srbi v Beogradu dobili nov univerzitetni klinični center za nekaj čez 300 milijonov evrov, pri nas pa za to denarja ni, bomo pa za skoraj 200 milijonov evrov dobili prenovljeno železniško postajo, ki jo dnevno uporablja nekaj sto ljudi?

    Ampak brez skrbi, še malo, pa bomo Butalci najbolj zdrav narod na svetu in zdravnikov ne bomo več potrebovali. V času covida se je pokazalo, da o zdravju največ vedo kakšni estradniki, pevci, knjižničarji in frizerke (in taki so potem s pesmijo na ustih glasovali proti osovraženi vladi, kjer so nekateri celo verjeli v obstoj virusov in potem izvolili sedanje oblastnike). Naj zdaj tile vseznalci zdravijo, Herta bo pomagala s tabletkami, Blaž pa s psihološkimi nasvetu, Butalci pa bomo srečni in zdravi. In potem bomo imeli ogromno dodatnega denarja, milijarde, ki jih ne bomo več porabljali za zdravnike in podobne nebodigatreba, in vsako leto bomo iz teh milijard lahko obnovili nekaj železniških postaj in zgradili nekaj kilometrov železniških tirov.

  10. Veselka

    Osebno upam, do bodo zdravniki vztrajali do konca in da bo to odlična lekcija Glolobu, njegovi konkubini in vsem kimavcem, ki itak nimajo svojega mnenja. Glede gospe, ki je tako slikovito ocenila naše zdravnike, pa samo upam, da ne bo nikoli zbolela in da ji ne bo potrebno priti v roke tem egoistom, ki so vedno pripravljeni na mesarsko klanje. Sama nimam takih izkušenj, čeprav nisem več rosno mlada, seveda se najdejo tudi taki zdravniki, ki so vzvišeni ampak vprašam vas, ali je to posledica študija medicine ali stvar karakterja ? Kot rečeno v situacijah kot je aktualna zdravniška stavka in vseh podobnih, se bodo vedno našli servilneži režima, ki vse kar povedo ni vredno piškavega oreha. In ki razen kritik nikoli ne povedo rešitve.

    • miro

      Mene kot plačniki zdravstvenega zavarovanja zanima izboljšanje zdravstvenih storitev in ne boj za oblast.

      Cilj stavke zdravniškega sindikata jepovečanje njihovih plač. Pri te uporabljajo podatke, ki jim ustrezajo. Ne povedo nič o izboljšavah sistema.

      Kar je povedala omenjena gospa drži. Sodobna kadrovska stroka izbira na osnovi nalog in tudi potrebnega osebnostnega profila. Očetov kolega je imel fotografski spomin in ne je imel same desetk na MF. Ko je imel diagnozo pacienta na izpitu, tega ni znal. Odšel je v stranišče in se je obesil.

  11. APMMB2

    Članek je mogoče uvrstiti med članke,ki diskvalificirajo zdravnike zato, ker stavkajo in ker zahtevajo reforme zdravstva.
    Posledice so jasne, cesta se obrača prot zdravnikom,ki zahtevajo spremembe in sicer takšne, da se država umakne iz zdravstva in prepusti zdravstvu, da se organizira tako, kot je zdravstvo organizirano drugod po svetu.
    Očitna pa je razlika med samostojno Zdravniško zbornico in državnim združenjem tdravstvenih delavcev.Vlada je z nastopom tovariša Goloba ponižala zdravniški ceh, saj je tovariš Golob zamenjal skoraj vsa vodstva zdravstvenih ustanov v državi.
    To je diktatura, pred vsem pa je tovariš Golob pokazal zdravnikom,kdo je glavni.
    Novinarski hlapci so takšno početje požrli, celo pohvalili so ga, zdravniki pa so se uprli in še več, prekipelo jim je od državnega zdravstva in so stopili v štrajk.
    Padli minister Bešić Loredan je sicer z zdravniki sklenil kompromis, na kar je pristala celo vlada, vednar ga tovariš Golob noče upoštevati, kar je zdravnike pognalo v štrajk.
    Tovariš Golob in njgeova Svoboda nima argumanta, da bi sporazum obšla, zato zavlačuje s pogajanji in podaljšuje stavko v nedogled,hkrati pa uporablja vojsko svojih pohlevnih novinarjev, da čim bolj blatijo zdravnike in objavljajo vsak dan kak škandal, ki so ga zagrešili nevestni zdravniki.
    V oči tudi bode novorek, da se tovarišica Ažman dosledno omenja v moški obliki. Ne vem, ali se je pod Golobom, ali že prej spremenil pravopis. V mojih časih so se moški priimki izražali v moški obliki, ženski pa v ženski obliki in tovarišica Ažman je tako Ažmanova. Morda se motim, kajti tovariš Pribac že ve, saj izhaja iz Filofaksa, ki je trdnjava levičarstva v Sloveniji.
    Ča bi nam zavladal kader, ki domuje na Filofaksu, bi kaj hitro postali vsaj evropska Venezuela, če že ne Kuba.

    • ren

      Če napišeš Ažmanova, je to nekakšen svojilni zaimek, se pravi, da je dotična ženska last nekega Ažmana. Ker pa po novih teorijah ni človek last nikogar, se za žensko napiše Ažman.
      Po novem imamo tudi mnogo mnogo spolov. Pri kateri številki se je danes ustavilo število spolov?

      • APMMB2

        To je gender teorija.Slovnica pozna obrazilo, ki označuje spol,kar izrazimo s črko “a”, prav tako pa za žensko rečemo da je “ova”. Lastnina pri tem ni imela nič. Tiočletje in več, od kar Slovenci govorimo slovenskoje tako in mora ostati tako naprej. Gender teorija bo šla v pozabo, upam pa, da Slovenščina ne.

  12. WEEDOC

    Pribac kot Pribac, izjava Ažmanove ni kritična, ampak je bullshit (Frankfurter). In če se avtor strinja, da je njena izjava žaljiva, pa čeprav domnevno ne zadosti, da bi jo sodišče kaznovalo – kar jo po njegovem “ekskulpira”, zakaj potem drugi vatli za Muževiča? Ker je “napadel” zgolj njo in ne “sestrstva”? Področje zdravstvene nege, recimo, v Sloveniji ni zgledno urejeno. To vidi že vsak študent medicine na prvih kliničnih vajah. Ažman je za to še posebej odgovorna in žaljenje zdravnikov, da so do znanja prišli tako, da je vsak privolil v nekakšno klanje (ali celo klal), da je skratka vsak moralno/ osebnostno sporen ( tudi Muževič), je nekoliko problematično. Z vrha ene “partnerske in enakovredne” poklicne skupine drugi. Pribac in Keber in Ažman imajo z zdravniki težavo. Mogoče je čas, da bi se vprašali, ali ni mogoče vzrok za to vsaj delno tudi v njih samih?

    • Peter klepec

      Hja, srenji se pocasi trga, krivi so pa Americani in Zidje, ker so si izmislili Facebook.
      Ce ena gospa trdi, da so zdravniki sociopati, ker imajo velik IQ, potem lahko analogno pricakujemo, da so medicinske sestre k..khm, ker jim telo proizvaja neke hormone.

  13. ren

    Je treba marsikoga ščititi – pa se izbriše!

  14. ren

    Primer dr. Radana je “naštimana” afera. Zame je dr. Radan nedolžen.

  15. jaz

    Tapravi se oglaša…

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.