JURE KOŠIR: Glava včasih hoče več, kot zmore telo

Slika: FB Jure Košir

Avtor: | 6. marca, 2024

Jure Košir je slovenska športna legenda, Je pa tudi človek, ki se sooča z vsakdanjimi, družinskimi izzivi. Pozna probleme slovenskega smučanja in tega športa na splošno, ki jih ponazarja tudi odpoved Pokala Vitranc na podkorenski strmini. Pogovarjali smo se o problematičnih, podnebno uničenih tekmah, prihodnosti smučanja. Živi v Ljubljani, njegovo srce je pa v hribih. Verjetno tam nekje nad domačo Mojstrano.

Kaj je Jure Košir te dni, kaj počne?

Veliko sem na snegu. Precej smučam. Imam številne poslovne obveznosti. Sedaj delam za Nordico. Precej je dogodkov, zima je bila kar aktivna. Na žalost smo imeli tudi precej okrnjeno akcijo “Šolar na smuči”, upam, da bo bolje v naslednjih letih. Nekateri očitno ne razumejo pomena smučanja, aktivnosti mladih. S tem se bom gotovo še ukvarjal.

Bliža se Pokal Vitranc, vreme ni njegov zaveznik, veleslalom je že odpovedan, mislite, da bo vsaj slalom možno izpeljati?

Upam, da bo izpeljana vsaj ta okrnjena tekma. Odpoved bi bila velik udarec za slovensko smučanje. Veliko sredstev se namreč črpa iz teh tekem svetovnega pokala. Žal pa so razmere slabe. Neugoden termin, pa še neugodno vreme. Upam, da jim uspe kakšen čudež. Nisem pa optimist glede tega. Vremenska napoved ni dobra. Manjkajo nizke nočne temperature, ki bi pomagale pri utrjevanju proge. (zaznamek uredništva: naj povemo, da je bil celotni program Pokala Vitranc po opravljenem intervjuju dejansko odpovedan)

Dež in previsoke temperature so dokončno pokopale upe kranjskogorskih organizatorjev. (Slika: zajem zaslona TVSLO1)

Podnebne spremembe so realnost, kako vidite to v praksi pri svojih aktivnostih, na smučiščih?

Spremembe se gotovo poznajo. Opažam tudi hude ekstreme. Neka območja dobijo recimo ogromno snega, temperature so nizke, minus 15, minus 16, zatem pa v enem dnevu v plus, v pomlad. Ni več stabilnosti, predvidljivosti. Včasih smo imeli neko stabilno zimo od decembra do marca. Sedaj pa dnevno skačemo v različne letne čase.

Kako ocenjujete stanje v slovenskem alpskem smučanju. Zdi se, da je v resni krizi, da smučarski narod ostaja brez smučarjev?

Kažejo se napake zadnjih 20+ let, ni konsistentnega sistema, kako pridobiti, vzgajati tekmovalce. Ogromno dobrih športnikov konča kariero pri 15, 16, 17, 18-ih letih, ker ni sistema, ki bi jih “potegnil” naprej, dal spodbudo, vizijo njihovega razvoja, kariere, življenja.

Kaj je po vašem rešitev?

Kar preostane, je neka resna reorganizacija, ki bo omogočala mladim talentom neko predvidljivo prihodnost. Če današnje stanje primerjam s svojim razvojem, je zadeva precej slabša. Mi smo imeli veliko več podpore, tako stroke, kot tudi sredstev za treninge. Danes pa vse sloni na starših, ki si pogosto ne morejo privoščiti teh ogromnih stroškov. Veliko jih enostavno obupa.

Jure Košir se je od aktivnega smučanja poslovil na tekmi legend in zabavni prireditvi konec marca 2006 v Kranjski Gori. Levo od Jureta, na kitari, je Ivica Kostelić.

Ob vsem tem ne moremo mimo precej dobre organizacije pri nordijskem smučanju, skokih, tam se talenti, punce, fantje, pojavljajo praktično vsak dan, zmagujejo v mladinskih selekcijah, kje je “keč”?

Kot sem že povedal, je veliko v organizaciji, pristopu, nekaj pa seveda tudi v stroških. Če pogledate po Sloveniji, imamo skakalnico praktično v vsakem kraju, vasi, nimamo pa resnega tekmovalnega poligona za alpsko smučanje, kjer bi se kalili mladi kadri. Zakaj je tako, bodo morali povedati odgovorni.

Je morda problem v tem, da pri alpskem smučanju nimamo nekega zvezdnika, osebe, ki “vleče”. Nazadnje je bila to Tina Maze.

Hja, zvezdnikov ne moremo kar izumiti, je pa res, da ti pomagajo pri popularizaciji posameznega športa. Zvezdnik se pa ne rodi kar tako, ampak naredi, počasi, skozi sistem, ki mu omogoča razvoj.

Lani ste “prebili” 50 let, starost, ki jo nekateri definirajo kot prehod v penzijo. Se ta EMŠO kaj pozna pri vašem smučanju, dnevnih aktivnostih?

Vsekakor, pri 50-ih letih včasih glava hoče več, kot je sposobno telo, Ko grem med smučanjem v kakšen zavoj, me glava pogosto nese hitreje kot noge. Nisem pa še za čisto penzijo.

22 komentarjev

  1. Bepi Schiavo

    Zanimiva podnebna tema, hkrati pa tudi športnopolitična.
    Začnem takole, Slovenski narod je podalpski narod.
    V Vojvodini, če bi le bilo pogojev, bi se lahko rojevali sm. tekači oz biatlonci, orietirali so se bolj na žitarice in ostrostrelce, malo za smeh.
    Vzpon alpskega smučanja pri nas je resda zasluga nekaj imen, predvsem Tona, Kocka pa na koncu Rifle, seveda je še kar nekaj mandljcev, kateri so bili zraven pa da ne naštevam. Tile cefizli so ”krivci”, da je alpsko smučanje doživelo eksplozijo zabave in talentov tistega obdobja. Sistem je omogočal, da če so potrebovali denar za pot na treninge je Tona zvrcnu Kocki in mu povedal kolko rabijo, kurir je gotovino prinesel v kuverti, koliko ne vem 🙂 Skratka laufalo je vse, Rifle in njegov šal sta nas Slovence prepričala, da sodelujemo in tako smo uspevali.Pač bili so drugi časi, jaz ne bi sedaj mešal partizane pa bele pa črne, ker to ta mlade NE ZANIMA!! pa čeprav pri vseh naštetih sta samo dva zavoja, levi pa desni, obstaja pa še Slovenska tretja opcija zavoja, Zasvoj k Šanku 😉
    Zakaj nimamo podmladka? DA ! odgovor prihaja iz centrale SZS postaja neko privatno podjetje in tej otroc in finančno obobožani starši so samo gladijatorska številka teh vodstvenih japijev na krovni organizaciji.
    Sistem do 16 leta, če si dober te sondirajo naprej, ostali stoj al pa v Lokostrelstvo…. velika napaka! Poznam primere, ko so se odpirale nove panoge v smučariji Skicross, Carving, Masters…, za katere je SZS imela nikakeršen interes, da bi skromno finančno podprla to smer.
    Trenerji, hodijo v službo, ne na delo večina, ter nabijajo prazne kilometre s kombiji, ne sledijo vremenskim pogojem dela na ledenikih ….. pripeljejo če ni pogojev, oz geschlossen sam obrnejo pa dam…
    Razni alpski odbori, kjer je ena sama Slovenska kuhinja in tam so označeni tekmovalci ta je naš ta gre unga pa ne, pa čeprav je boljši od našga…. žal spoštovani Bralci taki pač smo folklorni slovenčki.
    Jure je poslovno vpleten v smučarijo in zato, diplomatsko odgovarja, da si ne bi pr teh slovenerjih zaprl kakšne duri. Veliko je naredil za našo smučarijo in prepoznavnost naše lepe dežele, zato mu moramo biti hvaležni. Alpsko smučanje pomeni malo doma in veliko po svetu, veliko odrekanja!
    Kot pravi Jure, skakalci imajo veliko telovadnic, alpinci pa le nekaj zakupljenih poligonov, res gre na bolje Stari vrh, Krvavec, Kope.
    Za konec, pa pošteno gledano, koliko gledalcev je na skokih koliko gledalcev je na tekmah alpskega smučanja?
    Koliko ljudi skače, koliko ljudi smuča 🙂
    SZS mora spremeniti način ”kadrovanja” v tej panogi, namreč treba je iti po vaseh in gledat kdo se pelje zjutraj po kruh s smučmi ne pa kdo se prpelje na trening s Caenom… pa uživajte

    • ren

      “…ker to ta mlade NE ZANIMA!! …”

      Zanimivo, kako nekateri javno pokažejo, da je dobro, da si čim manj razgledan.

      • Bepi schiavo

        Dear Ren, tamlade ne zanimazgodovina !!!! zanima jih jutri!!! Razumem pa tvoje reakcije saj je razvidno da si doma na koncu doline, ker namreč čez ne vidiš.
        LP
        Bepi

        • ren

          “Bepi schiavo
          Dear Ren”

          Tole (jezikovno) ravno ne kaže, da si doma na najvišjih vrhovih. Samo misliš, da si. Prizemlji se!

          • Bepi schiavo

            Dragi Ren..neonato,
            zadnje moje pisanje, opažam, da se ti je vnel hister in zakuru intelekt.
            Začetek intelekta je, znati sprejemati tudi drugače misleče, če ne ostaneš sam…1945 – 1990
            Bepi

      • ren

        Zanimivo je pa tudi, da so med vsemi športniki alpinisti najbolj pismeni. Zelo veliko jih piše knjige in kolikor vem, nekateri brez pomoči profesionalnih piscev.

        • tohuvabohu

          Res je, alpinisti so med športniki največji čudaki, ki na vse načine opravičujejo svoje vratolomno početje. Kaj je narobe z ljudmi, ki se morajo neprestano dokazovati sami sebi in svetu?

          • Miller

            tvoje riganje o alpinistih, dokazuje, da si nerazgledan primitivec.
            miljon takih kot si ti, je manj vrednio, kot odvržen gojzar alpinista…

          • tohuvabohu

            Kdo je pa tebe kaj vprašal, prostak?

  2. TL

    Letošnja zima je bila res katastrofalna in smučanje letos ni bilo noben užitek. Upajmo, da bodo naslednje zime boljše.

    Je pa Jure lepo povedal, kako je s slovenskim alpskim smučanjem. Škoda, da ni prsta uperil tudi tja, kjer so najbolj odgovorni, to pa je vodstvo SZS.

  3. APMMB2

    Razmere so se v Sloveniji spremenile. Staršev, ki bi bili pripravljeni svoje otroke žrtvovati za smučanje je vse manj. Pri tem je potrebno vedeti še sledeče, da večino bremena prevzamejo starši,saj morajo večino vsega potrebnega sami plačati.
    Danes so straši, ki bi imeli pogoje za vključevanje svojih otrok v smučarijo usmerjeni v druge posle in niso pripravljeni žrtvovati svojih otrok in sveda tudi sebe za tvegane naložbe. Vsi otroci niso Koširji ali Tine. Spremljajo jih poškodbe, spremjajojih neuspehi,imajo težave in le malokateremu uspe priti na vrh.
    Če želimo v Sloveniji imeti še vrhunske smučarje se moramo lotiti tega bolj resno. Izbrati nadarjene otroke in jim omogočiti najboljše pogoje za napredovanje ter iz njih izdelati šampione. Upoštevati je potrebno vse rizikin dejstvo, da lahko le nekaj njih uspe. Vsi ostali v tej verigi so tudiuspeh, če ravno ne dosegajo ciljev.
    Takšne so pač zakonitosti. Na sto, morda tisoč kandidatov je edn,ki lahko doseže vrhunski rezultat.

  4. jože

    A ni to intervju o športu? Pogocor z bivšim vrhunskim smučarjem – komentatorji pa nekaj o komunizmu, jugi in podobnim… wtf?

    • Miller

      haha, psihologija washbrain Norovcev24.
      Prepovedano jim je misliti, kaj šele pisati o uspehih Elana z Stenmarkom, Križajem, Svetovo… pa tudi o Olimpijadi l.84. v Sarajevu.
      Nekdo je omena fuzbal, pa nima pojma.
      Oblak je bil v YU car ! Olimpija je za Bežigradom sesuvala C.Zvezdo, Hajduk, Dinamo….
      Kaj šele predvojni Slovan !

      Če nimaš pojma o ničemer je najlažje nabijati o komunizmu.., in rusih.

      • P.Kos

        Imaš prav, če nimaš pojma … !
        Le sam se tega res nikoli ne držiš
        Škoda, pa tako bistroumen človek si!

        • Miller

          Rigati pa znaš.
          A to po mamici ?

  5. juhejfantje

    Jure zgleda kot Navalny.

  6. ren

    Deni: “Štuklja, Rudolfa Cvetka so komunisti popolnoma izbrisali iz spomina…”

    Ja, moraš razumeti komuniste. Prej ni bilo nič, šele s komunisti se je začelo…

    • deni

      Ja drži za nas se je vsa zgodovina in vedenje začelo 45. leta. Vsa zgodovina predtem je bila samo neko vmesno obdobje do časa, ko naj bi bil komunizem vrhunec vladavine enakih nad enakimi. Z Marxom se je začela največja epoha od kar se je prvo bitje priplazilo iz oceana na kopno.

  7. ren

    Deni: “Jugosi, nevoščljivi so nas zmerjali s skijaši in da drugega ne znamo…”

    Takim vedno odgovarjam, da znamo Slovenci neko nepotrebno zadevo kot je sneg, izkoristiti za svojo zabavo in tudi za posel.

    • deni

      Ren: Tudi sneg ni več sneg. Kot je rekel Boscarol smo Slovenci zelo inovativen narod. Se bo mogoče znašel kakšen možganček in izumil nekakšen nov sneg. Saj je tudi Newton ob padlem jabolku nekako dojel zakon o gravitaciji.

  8. ren

    V Kranjski Gori se v začetku marca največkrat smuča po marjeticah. Po to ne sedaj, ko je toliko govora o vremenskih spremembah, marveč že desetletja. Je bil pokal Vitranc tudi že marca, samo je le malo preveč (poslovnega) tveganja, saj mednarodna smuška tekma ni turistično smučanje.

  9. deni

    Ne bom se spuščal v to zakaj nimamo razen Kranjca nobenega vrhunskega smučarja. Najbrž vsakega pomalo. Ni več zim, ni denarja, ker se ve da je Alpsko smučanje izredno drag šport, napram drugim, sploh ekipnim.

    V bivši Jugi smo bili Slovenci zapostavljeni zaradi jugo mafije, sploh pri nogometu je bilo to že v tistih časih znano in ni bilo šanse, da bi slovenski klub, razen izjemoma uvrščal na evropska tekmovanja.

    Tukaj je Vogrinec pa naj si o njem misli kdorkoli karkoli hoče, našel novo tržno športno nišo. Alpsko smučanje do takrat tretjerazredno je s Križajem vstopilo v novo ero slovenskega športa. Jugosi, nevoščljivi so nas zmerjali s skijaši in da drugega ne znamo. Seveda v današnjih časih ne več tako uspešni, draga tehnologija itd. so preveč napredovali in najbrž nikoli več v tem specifičnem športu ne bo več takšnih uspehov.

    Po osamosvojitvi so sprva sramežljivo naši športniki začeli nastopati pod slovensko zastavo. Prva leta še ni bilo medalj in so nekateri že šimfali, da so samo eksotični privesek mednarodnemu športu. Šele naturalizirana Slovenka je v atletiki dosegla prvo medaljo. Potem pa se je sprožil plaz vrhunskih športnikov z medaljami na največjih tekmovanjih. Alpsko smučanje pa razen izjemne Tine in še nekaj podobnih je počasi stagniralo. Zakaj? Zato, ker so se mladi športniki preusmerili v relativno cenejše panoge in tekmujejo in zmagujejo v docela vseh športih in jih pozna cela Evropa, če ne svet.

    Tudi v ekipnih športih, sploh reprezantančnih smo-so konkurenčni ali celo v špici proti 10X ali še večjim narodom. Seveda Srbi ne morejo iz svoje kože, češ, da zaradi njihovih korenin. Drži slovenska pridnost in jugo mentaliteta sta se združili, ampak npr. v francoski in še kakšni reprezentanci prevladujejo črni ali balkanski igralci. Kar ni nič narobe, ker vsi branijo zastave svojih držav.

    Ker nikoli v zgodovini Slovenci nismo imeli svojih kraljev, cesarjev itd. smo se vedno pogumno borili, za druge. Pri Sisku proti Turkom, Doberdob slovenskih fantov grob in še marsikje, Krajnski Janezi pa so bili ena najpogumnejših enot v Avstroogrski vojski. Še v JNA so nas sicer imeli za najbolj disciplinirane, ampak za kukavice, zaradi skrivaških voditeljev med NOB. Češ, da tu pri nas ni bilo partizanov obenem pa pozabili na četnike in ustaše v svojih republikah.

    Kakorkoli naši športniki se znajo še kako boriti. In končno za svojo slovensko državo za našo zastavo za grb naše domovine, kar je bilo prej skoraj sramota. Štuklja, Rudolfa Cvetka so komunisti popolnoma izbrisali iz spomina in šele po osamosvojitvi hipokrizijsko začeli spoštovati, sploh Štuklja.

    Konec koncev pa glede športnih uspehov , medalj smo v sami svetovni špici. In so pravi predstavniki naše mlade državice po svetu, kar se za zahojene, zaplotniške politike ne bi dalo trditi.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Intervju

INTERVJU – Klemen Grošelj: “Imam občutek, da se politika tabloidizira, kjer več štejejo všečki kot pa konkretne rešitve”

Dr. Klemen Grošelj, ki je bil leta 2019 v Evropski parlament izvoljen na Listi Marjana Šarca, je dolgo veljal za “špicenkandidata” Gibanja Svoboda na letošnjih evropskih volitvah. Dokler ni tako kot mnogi drugi poletel čez ramo premierja Goloba in presenetljivo postal nosilec Liste Zelenih Slovenije. Večina mu sicer priznava korektnost, kredibilnost in precejšnje znanje, predvsem na področju mednarodne varnosti, a zaradi akrobatske menjave stranke ter kratke, skromne kampanje, vsaj po zadnjih anketah javnega mnenja nima veliko možnosti za uspeh. Poznavalci ocenjujejo, da mu lahko uspeh zagotovijo le razočarani volilci Svobode, ki pa so se zaenkrat pasivizirali v največjiih “strankah” “ne vem” in “ne bom šel volit”.

INTERVJU – Zala Tomašič: “trenutne ureditve glede splava v Sloveniji ne bi spreminjala”

Zala Tomašič prihaja iz Škofje Loke. V boj za poslanski sedež se podaja z zadnjega mesta liste SDS. Najbolj prepoznavna je zaenkrat po svojem očetu Borisu, direktorju medijske hiše Nova24TV, ki so mu včeraj depolitizirani policisti vdrli v hišo, poslovno in zasebno. Zala ima težak politični nahrbtnik, ki ga s svojo vsebinsko in fizično kondicijo zaenkrat kar dobro nosi. S svojo mladostno energijo se je podala v kandidaturo za evropske volitve na listi “vsemogočne” SDS. Po nekaterih raziskavah ima celo nekaj možnosti, da se s preferenčnim glasom prebije v Bruselj. Mimo neskončnih, zaslužnih in nekoliko utrujenih borcev SDS. Ima precej študijskih izkušenj iz Bruslja, kar ji bo gotovo koristilo v navigacij po zapleteni evropski birokraciji.

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

Vladimirja Prebiliča, ki je prejšnji teden praznoval Abrahama, smo poznali kot profesorja obramboslovja na ljubljanski FDV, župana največje slovenske občine Kočevje in predsedniškega kandidata jeseni 2022, ko je zasedel solidno četrto mesto, prejel pa več kot 90.000 glasov. Po osnovni izobrazbi je zgodovinar in geograf, njegova doktorska disertacija s področja obramboslovja pa nosi zanimiv in bržkone aktualen naslov Logistike oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne. Ni član nobene poltične stranke, zeleno Vesno pa bo po zadnjih napovedih očitno popeljal v Evropski parlament.

(INTERVJU) Anže Logar: “Robert Golob je popolnoma zgrešil zgodovinsko nalogo, ki mu jo je naložila podpora volivcev”

Anže Logar, občasno prvi, trenutno menda drugi najbolj popularen slovenski politik po meritvah agencije Mediana, še vedno vztraja, da ustanovitve lastne politične stranke nima v načrtu, čeprav dnevno, tedensko, mesečno s svojo Platformo sodelovanja izvaja nekakšno kontinuirano predvolilno kampanjo. Mnogi so najprej ocenili, da mu bo “mencanje” z odločitvijo o obliki politične prihodnosti škodilo. Zaenkrat mu glede javnega mnenja prav veliko ne. Vpliva pa na njegov položaj v Državnem zboru. Njegova stranka SDS ga je posadila v zadnjo klop Državnega zbora in izločila iz vseh delovnih teles, kar mu onemogoča resno vsebinsko udejstvovanje v parlamentu. Pravi, da ga to ne moti in da se je s tem sprijaznil. No, verjetno je vsem jasno, da bo morala ta politična opereta prej ali slej dobiti nek zaključek. Tudi o tem in pa o ekstremmo zapletenih zunanjepolitičnih razmerah smo se z njim pogovarjali pred začetkom kampanje za volitve v Evropski parlament.

Božo Cerar: “Tožba Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida je politično motivirana”

Z dolgoletnim diplomatom in veleposlanikom v pokoju Božom Cerarjem smo ugotavljali, da je težko napovedati nadaljnjo dinamiko bližnjevzhodnega konflikta, ki ga je 7. oktobra lani podžgal teroristični napad Hamasa na Izrael. Zdi se, da se kriza širi, vanjo se vpletajo tudi drugi igralci, denimo Iran, ki prek Hutijcev v Jemnu ogroža svobodni svetovno ladijsko trgovino. Dr. Cerar pa je spregovoril tudi kot pravnik in opozoril, da je tožbo Južne Afrike proti Izraelu zaradi domevnega genocida treba gledati v političnem kontekstu, saj se Južna Afrika poskuša postavi na čelo globalnega juga. Njena nenačelnost se kaže v dvojnih merilih: Južna Afrika se ni pridružila resoluciji Generalne skupščine OZN, s katero je ta obsodila rusko invazijo na Ukrajino. Prav tako ni vložila tožbe zoper Kitajsko, ki se ji očita genocid nad Ujguri. Vrhunec njene dvoličnosti pomeni vrh Afriške Unije leta 2015, ki se ga je udeležil tudi sudanski predsednik Omar al-Bashir, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem obtožen genocida v Darfurju. Južna Afrika ga ni aretirala, čeprav bi ga morala …