Jure Košir je slovenska športna legenda, Je pa tudi človek, ki se sooča z vsakdanjimi, družinskimi izzivi. Pozna probleme slovenskega smučanja in tega športa na splošno, ki jih ponazarja tudi odpoved Pokala Vitranc na podkorenski strmini. Pogovarjali smo se o problematičnih, podnebno uničenih tekmah, prihodnosti smučanja. Živi v Ljubljani, njegovo srce je pa v hribih. Verjetno tam nekje nad domačo Mojstrano.
Kaj je Jure Košir te dni, kaj počne?
Veliko sem na snegu. Precej smučam. Imam številne poslovne obveznosti. Sedaj delam za Nordico. Precej je dogodkov, zima je bila kar aktivna. Na žalost smo imeli tudi precej okrnjeno akcijo “Šolar na smuči”, upam, da bo bolje v naslednjih letih. Nekateri očitno ne razumejo pomena smučanja, aktivnosti mladih. S tem se bom gotovo še ukvarjal.
Bliža se Pokal Vitranc, vreme ni njegov zaveznik, veleslalom je že odpovedan, mislite, da bo vsaj slalom možno izpeljati?
Upam, da bo izpeljana vsaj ta okrnjena tekma. Odpoved bi bila velik udarec za slovensko smučanje. Veliko sredstev se namreč črpa iz teh tekem svetovnega pokala. Žal pa so razmere slabe. Neugoden termin, pa še neugodno vreme. Upam, da jim uspe kakšen čudež. Nisem pa optimist glede tega. Vremenska napoved ni dobra. Manjkajo nizke nočne temperature, ki bi pomagale pri utrjevanju proge. (zaznamek uredništva: naj povemo, da je bil celotni program Pokala Vitranc po opravljenem intervjuju dejansko odpovedan)
Dež in previsoke temperature so dokončno pokopale upe kranjskogorskih organizatorjev. (Slika: zajem zaslona TVSLO1)
Podnebne spremembe so realnost, kako vidite to v praksi pri svojih aktivnostih, na smučiščih?
Spremembe se gotovo poznajo. Opažam tudi hude ekstreme. Neka območja dobijo recimo ogromno snega, temperature so nizke, minus 15, minus 16, zatem pa v enem dnevu v plus, v pomlad. Ni več stabilnosti, predvidljivosti. Včasih smo imeli neko stabilno zimo od decembra do marca. Sedaj pa dnevno skačemo v različne letne čase.
Kako ocenjujete stanje v slovenskem alpskem smučanju. Zdi se, da je v resni krizi, da smučarski narod ostaja brez smučarjev?
Kažejo se napake zadnjih 20+ let, ni konsistentnega sistema, kako pridobiti, vzgajati tekmovalce. Ogromno dobrih športnikov konča kariero pri 15, 16, 17, 18-ih letih, ker ni sistema, ki bi jih “potegnil” naprej, dal spodbudo, vizijo njihovega razvoja, kariere, življenja.
Kaj je po vašem rešitev?
Kar preostane, je neka resna reorganizacija, ki bo omogočala mladim talentom neko predvidljivo prihodnost. Če današnje stanje primerjam s svojim razvojem, je zadeva precej slabša. Mi smo imeli veliko več podpore, tako stroke, kot tudi sredstev za treninge. Danes pa vse sloni na starših, ki si pogosto ne morejo privoščiti teh ogromnih stroškov. Veliko jih enostavno obupa.
Jure Košir se je od aktivnega smučanja poslovil na tekmi legend in zabavni prireditvi konec marca 2006 v Kranjski Gori. Levo od Jureta, na kitari, je Ivica Kostelić.
Ob vsem tem ne moremo mimo precej dobre organizacije pri nordijskem smučanju, skokih, tam se talenti, punce, fantje, pojavljajo praktično vsak dan, zmagujejo v mladinskih selekcijah, kje je “keč”?
Kot sem že povedal, je veliko v organizaciji, pristopu, nekaj pa seveda tudi v stroških. Če pogledate po Sloveniji, imamo skakalnico praktično v vsakem kraju, vasi, nimamo pa resnega tekmovalnega poligona za alpsko smučanje, kjer bi se kalili mladi kadri. Zakaj je tako, bodo morali povedati odgovorni.
Je morda problem v tem, da pri alpskem smučanju nimamo nekega zvezdnika, osebe, ki “vleče”. Nazadnje je bila to Tina Maze.
Hja, zvezdnikov ne moremo kar izumiti, je pa res, da ti pomagajo pri popularizaciji posameznega športa. Zvezdnik se pa ne rodi kar tako, ampak naredi, počasi, skozi sistem, ki mu omogoča razvoj.
Lani ste “prebili” 50 let, starost, ki jo nekateri definirajo kot prehod v penzijo. Se ta EMŠO kaj pozna pri vašem smučanju, dnevnih aktivnostih?
Vsekakor, pri 50-ih letih včasih glava hoče več, kot je sposobno telo, Ko grem med smučanjem v kakšen zavoj, me glava pogosto nese hitreje kot noge. Nisem pa še za čisto penzijo.
Zanimiva podnebna tema, hkrati pa tudi športnopolitična.
Začnem takole, Slovenski narod je podalpski narod.
V Vojvodini, če bi le bilo pogojev, bi se lahko rojevali sm. tekači oz biatlonci, orietirali so se bolj na žitarice in ostrostrelce, malo za smeh.
Vzpon alpskega smučanja pri nas je resda zasluga nekaj imen, predvsem Tona, Kocka pa na koncu Rifle, seveda je še kar nekaj mandljcev, kateri so bili zraven pa da ne naštevam. Tile cefizli so ”krivci”, da je alpsko smučanje doživelo eksplozijo zabave in talentov tistega obdobja. Sistem je omogočal, da če so potrebovali denar za pot na treninge je Tona zvrcnu Kocki in mu povedal kolko rabijo, kurir je gotovino prinesel v kuverti, koliko ne vem 🙂 Skratka laufalo je vse, Rifle in njegov šal sta nas Slovence prepričala, da sodelujemo in tako smo uspevali.Pač bili so drugi časi, jaz ne bi sedaj mešal partizane pa bele pa črne, ker to ta mlade NE ZANIMA!! pa čeprav pri vseh naštetih sta samo dva zavoja, levi pa desni, obstaja pa še Slovenska tretja opcija zavoja, Zasvoj k Šanku 😉
Zakaj nimamo podmladka? DA ! odgovor prihaja iz centrale SZS postaja neko privatno podjetje in tej otroc in finančno obobožani starši so samo gladijatorska številka teh vodstvenih japijev na krovni organizaciji.
Sistem do 16 leta, če si dober te sondirajo naprej, ostali stoj al pa v Lokostrelstvo…. velika napaka! Poznam primere, ko so se odpirale nove panoge v smučariji Skicross, Carving, Masters…, za katere je SZS imela nikakeršen interes, da bi skromno finančno podprla to smer.
Trenerji, hodijo v službo, ne na delo večina, ter nabijajo prazne kilometre s kombiji, ne sledijo vremenskim pogojem dela na ledenikih ….. pripeljejo če ni pogojev, oz geschlossen sam obrnejo pa dam…
Razni alpski odbori, kjer je ena sama Slovenska kuhinja in tam so označeni tekmovalci ta je naš ta gre unga pa ne, pa čeprav je boljši od našga…. žal spoštovani Bralci taki pač smo folklorni slovenčki.
Jure je poslovno vpleten v smučarijo in zato, diplomatsko odgovarja, da si ne bi pr teh slovenerjih zaprl kakšne duri. Veliko je naredil za našo smučarijo in prepoznavnost naše lepe dežele, zato mu moramo biti hvaležni. Alpsko smučanje pomeni malo doma in veliko po svetu, veliko odrekanja!
Kot pravi Jure, skakalci imajo veliko telovadnic, alpinci pa le nekaj zakupljenih poligonov, res gre na bolje Stari vrh, Krvavec, Kope.
Za konec, pa pošteno gledano, koliko gledalcev je na skokih koliko gledalcev je na tekmah alpskega smučanja?
Koliko ljudi skače, koliko ljudi smuča 🙂
SZS mora spremeniti način ”kadrovanja” v tej panogi, namreč treba je iti po vaseh in gledat kdo se pelje zjutraj po kruh s smučmi ne pa kdo se prpelje na trening s Caenom… pa uživajte
“…ker to ta mlade NE ZANIMA!! …”
Zanimivo, kako nekateri javno pokažejo, da je dobro, da si čim manj razgledan.
Dear Ren, tamlade ne zanimazgodovina !!!! zanima jih jutri!!! Razumem pa tvoje reakcije saj je razvidno da si doma na koncu doline, ker namreč čez ne vidiš.
LP
Bepi
“Bepi schiavo
Dear Ren”
Tole (jezikovno) ravno ne kaže, da si doma na najvišjih vrhovih. Samo misliš, da si. Prizemlji se!
Dragi Ren..neonato,
zadnje moje pisanje, opažam, da se ti je vnel hister in zakuru intelekt.
Začetek intelekta je, znati sprejemati tudi drugače misleče, če ne ostaneš sam…1945 – 1990
Bepi
Zanimivo je pa tudi, da so med vsemi športniki alpinisti najbolj pismeni. Zelo veliko jih piše knjige in kolikor vem, nekateri brez pomoči profesionalnih piscev.
Res je, alpinisti so med športniki največji čudaki, ki na vse načine opravičujejo svoje vratolomno početje. Kaj je narobe z ljudmi, ki se morajo neprestano dokazovati sami sebi in svetu?
tvoje riganje o alpinistih, dokazuje, da si nerazgledan primitivec.
miljon takih kot si ti, je manj vrednio, kot odvržen gojzar alpinista…
—
Kdo je pa tebe kaj vprašal, prostak?
Letošnja zima je bila res katastrofalna in smučanje letos ni bilo noben užitek. Upajmo, da bodo naslednje zime boljše.
Je pa Jure lepo povedal, kako je s slovenskim alpskim smučanjem. Škoda, da ni prsta uperil tudi tja, kjer so najbolj odgovorni, to pa je vodstvo SZS.
Razmere so se v Sloveniji spremenile. Staršev, ki bi bili pripravljeni svoje otroke žrtvovati za smučanje je vse manj. Pri tem je potrebno vedeti še sledeče, da večino bremena prevzamejo starši,saj morajo večino vsega potrebnega sami plačati.
Danes so straši, ki bi imeli pogoje za vključevanje svojih otrok v smučarijo usmerjeni v druge posle in niso pripravljeni žrtvovati svojih otrok in sveda tudi sebe za tvegane naložbe. Vsi otroci niso Koširji ali Tine. Spremljajo jih poškodbe, spremjajojih neuspehi,imajo težave in le malokateremu uspe priti na vrh.
Če želimo v Sloveniji imeti še vrhunske smučarje se moramo lotiti tega bolj resno. Izbrati nadarjene otroke in jim omogočiti najboljše pogoje za napredovanje ter iz njih izdelati šampione. Upoštevati je potrebno vse rizikin dejstvo, da lahko le nekaj njih uspe. Vsi ostali v tej verigi so tudiuspeh, če ravno ne dosegajo ciljev.
Takšne so pač zakonitosti. Na sto, morda tisoč kandidatov je edn,ki lahko doseže vrhunski rezultat.
A ni to intervju o športu? Pogocor z bivšim vrhunskim smučarjem – komentatorji pa nekaj o komunizmu, jugi in podobnim… wtf?
haha, psihologija washbrain Norovcev24.
Prepovedano jim je misliti, kaj šele pisati o uspehih Elana z Stenmarkom, Križajem, Svetovo… pa tudi o Olimpijadi l.84. v Sarajevu.
Nekdo je omena fuzbal, pa nima pojma.
Oblak je bil v YU car ! Olimpija je za Bežigradom sesuvala C.Zvezdo, Hajduk, Dinamo….
Kaj šele predvojni Slovan !
Če nimaš pojma o ničemer je najlažje nabijati o komunizmu.., in rusih.
—
Imaš prav, če nimaš pojma … !
Le sam se tega res nikoli ne držiš
Škoda, pa tako bistroumen človek si!
Rigati pa znaš.
A to po mamici ?
—
Jure zgleda kot Navalny.
Deni: “Štuklja, Rudolfa Cvetka so komunisti popolnoma izbrisali iz spomina…”
Ja, moraš razumeti komuniste. Prej ni bilo nič, šele s komunisti se je začelo…
Ja drži za nas se je vsa zgodovina in vedenje začelo 45. leta. Vsa zgodovina predtem je bila samo neko vmesno obdobje do časa, ko naj bi bil komunizem vrhunec vladavine enakih nad enakimi. Z Marxom se je začela največja epoha od kar se je prvo bitje priplazilo iz oceana na kopno.
Deni: “Jugosi, nevoščljivi so nas zmerjali s skijaši in da drugega ne znamo…”
Takim vedno odgovarjam, da znamo Slovenci neko nepotrebno zadevo kot je sneg, izkoristiti za svojo zabavo in tudi za posel.
Ren: Tudi sneg ni več sneg. Kot je rekel Boscarol smo Slovenci zelo inovativen narod. Se bo mogoče znašel kakšen možganček in izumil nekakšen nov sneg. Saj je tudi Newton ob padlem jabolku nekako dojel zakon o gravitaciji.
V Kranjski Gori se v začetku marca največkrat smuča po marjeticah. Po to ne sedaj, ko je toliko govora o vremenskih spremembah, marveč že desetletja. Je bil pokal Vitranc tudi že marca, samo je le malo preveč (poslovnega) tveganja, saj mednarodna smuška tekma ni turistično smučanje.
Ne bom se spuščal v to zakaj nimamo razen Kranjca nobenega vrhunskega smučarja. Najbrž vsakega pomalo. Ni več zim, ni denarja, ker se ve da je Alpsko smučanje izredno drag šport, napram drugim, sploh ekipnim.
V bivši Jugi smo bili Slovenci zapostavljeni zaradi jugo mafije, sploh pri nogometu je bilo to že v tistih časih znano in ni bilo šanse, da bi slovenski klub, razen izjemoma uvrščal na evropska tekmovanja.
Tukaj je Vogrinec pa naj si o njem misli kdorkoli karkoli hoče, našel novo tržno športno nišo. Alpsko smučanje do takrat tretjerazredno je s Križajem vstopilo v novo ero slovenskega športa. Jugosi, nevoščljivi so nas zmerjali s skijaši in da drugega ne znamo. Seveda v današnjih časih ne več tako uspešni, draga tehnologija itd. so preveč napredovali in najbrž nikoli več v tem specifičnem športu ne bo več takšnih uspehov.
Po osamosvojitvi so sprva sramežljivo naši športniki začeli nastopati pod slovensko zastavo. Prva leta še ni bilo medalj in so nekateri že šimfali, da so samo eksotični privesek mednarodnemu športu. Šele naturalizirana Slovenka je v atletiki dosegla prvo medaljo. Potem pa se je sprožil plaz vrhunskih športnikov z medaljami na največjih tekmovanjih. Alpsko smučanje pa razen izjemne Tine in še nekaj podobnih je počasi stagniralo. Zakaj? Zato, ker so se mladi športniki preusmerili v relativno cenejše panoge in tekmujejo in zmagujejo v docela vseh športih in jih pozna cela Evropa, če ne svet.
Tudi v ekipnih športih, sploh reprezantančnih smo-so konkurenčni ali celo v špici proti 10X ali še večjim narodom. Seveda Srbi ne morejo iz svoje kože, češ, da zaradi njihovih korenin. Drži slovenska pridnost in jugo mentaliteta sta se združili, ampak npr. v francoski in še kakšni reprezentanci prevladujejo črni ali balkanski igralci. Kar ni nič narobe, ker vsi branijo zastave svojih držav.
Ker nikoli v zgodovini Slovenci nismo imeli svojih kraljev, cesarjev itd. smo se vedno pogumno borili, za druge. Pri Sisku proti Turkom, Doberdob slovenskih fantov grob in še marsikje, Krajnski Janezi pa so bili ena najpogumnejših enot v Avstroogrski vojski. Še v JNA so nas sicer imeli za najbolj disciplinirane, ampak za kukavice, zaradi skrivaških voditeljev med NOB. Češ, da tu pri nas ni bilo partizanov obenem pa pozabili na četnike in ustaše v svojih republikah.
Kakorkoli naši športniki se znajo še kako boriti. In končno za svojo slovensko državo za našo zastavo za grb naše domovine, kar je bilo prej skoraj sramota. Štuklja, Rudolfa Cvetka so komunisti popolnoma izbrisali iz spomina in šele po osamosvojitvi hipokrizijsko začeli spoštovati, sploh Štuklja.
Konec koncev pa glede športnih uspehov , medalj smo v sami svetovni špici. In so pravi predstavniki naše mlade državice po svetu, kar se za zahojene, zaplotniške politike ne bi dalo trditi.