Intervju z vampirjem: Kaj je Vladimir Putin prek Tuckerja Carlsona sporočil Donaldu Trumpu

Avtor: | 23. februarja, 2024

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva z osumljenim vojnim zločincem, ki je potekal 8. februarja letos, dobra dva tedna pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, zagotovo ne bo šel v zgodovino. Kremeljska sobana z razkošnim pohištvom, kot iz škatlice urejeni izpraševalec in predvsem nobenih neprijetnih, kaj šele kritičnih vprašanj, ki bi vznejevoljila sogovornika. Tucker Carlson ni Barbara Walters, še manj Walter Cronkite ali Larry King. Vladimir Putin se je monološko pogovarjal dobri dve uri in dosegel svoj namen – svetovni javnosti prodati pravljico o ubogih, ogroženih Rusih, ki so jih neonacisti v Ukrajini prisilili v “posebno vojaško operacijo”, da bi zaščitili svobodo, nacionalne pravice in zgodovinsko vlogo ruskega naroda. Ne glede na to, je med pogovorom vseskozi poudarjal Putin, pa je Rusija vedno pripravljena na sklenitev miru, na premirje z “režimom v Kijevu”.

Vladimir Putin je Tuckerja Carlsona izbral z razlogom. Formalno je dal prvi in ekskluzivni intervju kakšnemu zahodnemu mediju, celo Američanu. Carlson je republikanec, ultrakonservativec, podpornik Donalda Trumpa, do katerega Putin težko skriva naklonjenost. Če 7. novembra zmaga Trump, bodo v Kremlju pripravilli največji ognjemet v zgodovini moderne Rusije. Trump za Putina pomeni legalizacijo vojaškega pohoda v Ukrajini, aneksijo vsega ozemlja, ki ga je ruska vojska okupirala po 24. februarju 2022. Da o Krimu niti ne govorimo, saj je za Ukrajino v tem trenutku de facto v vsakem primeru že izgubljen.

Tucker Carlson se je na pogovor, ki v ničemer ni bil intervju s kritično distanco, sicer pripravil, vendar mu je koncept že po nekaj minutah prekrižal ruski sogovornik z vljudno prošnjo, če lahko dobi 30 sekund, da na kratko povzame zgodovinske dimenzije rusko-ukrajinskega konflikta. Teh 30 sekund je postalo najdaljših v zgodovini televizijskih pogovorov, saj jih je Putin raztegnil na pol ure monologa o Ukrajini kot zibelki ruskega naroda, kulture in nenazadnje tudi države. Podobno kot bi konec osemdesetih poslušali Slobodana Miloševića o Kosovu in Metohiji. A za razliko od Miloševića je Putin precej bolj racionalen, hladen, taktičen in tudi inteligenten. Da bi svetu prodal zgodbo o utemeljenosti vojaškega pohoda na Ukrajino, je potreboval nekritičnega “izpraševalca”, po možnosti neevropejca, čigar poznavanje evropske in ruske zgodovine je na ravni srednješolca. Američan je bil idealen.

Putin je imel vseh 126 minut, kolikor je trajala seansa, popoln nadzor nad dogajanjem. Takšnega privilegija danes nima noben evropski ali zahodni politik.

Varen v coni nedotakljivega, nezmotljivega, vendar domnevno pravičniškega avtokrata je Vladimir Vladimirovič Američanu Tuckerju akademsko razložil svoj pogled na zgodovino vzhodne Evrope in t.i. evropske Rusije. Zadržal se je izjav, ki so mu v preteklosti večkrat ušle, namreč da Ukrajinci v resnici niso narod, da je Ukrajina umetna tvorba, ki nima pravice do lastne subjektivitete. Tokrat je ugotovil, da lahko zahodni del Ukrajine, ki si ga po njegovem tako ali tako lastita Poljska, deloma tudi Madžarska, mirno ostane samostojen, medtem ko vzhodni del, ki je seveda ruski, ne more ubežati zgodovini in povezanosti z matero Rusijo. Putin je razkril, da je njegova domovina vse od leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza, nenehno žrtev zahodnega posmehovanja, manipulacij in nepoštenega obravnavanja. Rusijo so izdali domala vsi, od Kohla in Busha starejšega, do vseh kasnejših evropskih in ameriških premierjev in predsednikov. Po koncu blokovske delitve Evrope, ob unifikaciji obeh Nemčij, so naivnega Gorbačova naplahtali, da se zveza NATO niti za ped ne bo širila proti vzhodu, pa so obljubo – resda naj bi bila dana le ustno, nikoli ni bila formalizirana v kakšni izjavi – požrli. NATO se je širil proti Baltiku, v srednjo Evropo, na Balkan, Rusija pa je vse to potrpežljivo, stoično prenašala. Toda leta 2008, na vrhu zavezništva v Bukarešti, so šle stvari predaleč, ko so obljubili skorajšnjo vabilo v članstvo še Gruziji in Ukrajini.

Zgodovina je od tu dalje precej enostavna: Putinova armada je že poleti 2008 vdrla v Gruzijo in pomagala “zaščititi” obe separatistični republiki, odzivi Zahoda so bili zgolj na verbalni ravni. Leta 2014 je Putin prvič posegel tudi po ozemlju Ukrajine, in sicer pod pretvezo zaščite ruskega prebivalstva v dveh vzhodnih regijah (Lugansk, Doneck), ki ste se razglasili za ljudski republiki in prišli pod protektorat Rusije. Istega leta so ruski padalci v uniformah brez oznak zasedli polotok Krim, ki pa je za Rusijo dejansko strateškega pomena – in tega v Kremlju niti niso nikoli skrivali.

Tuckerju Carlsonu je ruski predsednik pojasnil, da je Rusija v vsem tem času vedno ravnala zgolj obrambno, da se je vedno izogibala nasilju in da je vsega kriva ameriška CIA, ki je sprožila državni udar v Kijevu, zaradi česar so na oblast prišli neonacisti. CIA je tudi tista, ki manipulira z ameriškimi predsedniki, jim prikriva resnične informacije in preprečuje, da bi pošteno in dobro opravljali svoje delo. Škoda, ker Carlson ni prosil Putina, naj mu zaupa, kdo je leta 1963 izvedel atanetat na Kennedyja, saj bi mu Putin gotovo postregel s pravim odgovorom.

CIA je odgovor, to ste najbrž uganili, na vsako vprašanje. Putin je z resnim obrazom razkril tisto, česar se zahodni teoretiki zarot, anticepilci in najbrž tudi zagovorniki teorije ravne Zemlje že ves čas zavedajo: namreč da naše države in življenja v resnici ne vodijo izvoljeni politiki, pač pa ljudje iz ozadja, lobiji in zlasti obveščevalne službe. Deep state, globoka država. CIA je coup d’etat v Kijevu izpeljala po predpisih, jo je pohvalil Putin, strokovnjak s tega področja, vendar je spregledala politične dimenzije, kar je na koncu pripeljalo do “posebne vojaške operacije”, kot se v Putinovi ruščini reče vojni. Ruski predsednik je tu podal subliminalno sporočilo – da je edinole nekdanji agent obveščevalne službe, pa naj bo to CIA ali FSB, ki se poda v politiko in postane predsednik, zagotovilo, da bo prišlo do združitve najboljšega, kar premoreta oba svetova. Z drugimi besedami, samo Putin kot nekdanji agent KGB v Vzhodni Nemčiji lahko prepozna zarote, ki se dogajajo v zakulisju mednarodne politike. Bush, Obama, Biden … tega seveda ne morejo, ker so zgolj lutke v rokah gospodarjev vojne.

Potem ko je ruski prezident namignil, kdo je zakrivil eksplozijo plinovoda Severni tok, s čemer je bila najbolj oškodovana Nemčija, je skoraj z obžalovanjem dodal, da ne glede na vse konflikte in celo spopadom v Ukrajini še vedno obstajajo trije “kanali”, preko katerih bi lahko Evropa od Rusije kupovala poceni plin. A glej zlomka, Evropa se je raje odločila za sankcije in od Rusije noče kupovati energentov. V tem delu je bil Putin dejansko dober, celo izjemen in njegovi argumenti bodo pritegnili pozornost mnogih evropskih desničarskih populistov, ki se navdušujejo nad Putinom in njegovim modelom vladavine. Na trenutke se je zdelo, da je nad svojim ruskim sogovornikom navdušen tudi Tucker Carlson, ki seveda ni zastavil enega samcatega vprašanja, s katerim bi Putina spravil v zadrego ali neprijeten položaj. S svojo benevoletno servilnostjo je pihal na dušo malemu diktatorju, ki ga 17. marca čakajo predsedniške volitve, na katerih bo zmagal z okoli 80 % glasov.

Putinu se za razliko od ameriškega oboževalca Donalda Trumpa ni treba obremenjevati s predvolilno kampanjo. Verjetno je na to pomislil tudi med pogovorom, ko je deloval spontano suvereno, na momente celo oholo. Nikogar ni, ki bi mu lahko predstavljal resno opozicijo, še tisti Navalni je v umrl “naravne smrti” v sibirski kazenski koloniji, domači mediji so pod nadzorom in niti ameriški televizijski voditelj Carlson se ni niti enkrat spozabil in mu zastavil vprašanja, s katerim bi zmotil to prisrčno idilo.

Kot da bi želel v slogu rimskega imperatorja, ki visoko v amfiteatru na koncu gladiatorske igre milostno obrne palec na desni roki navgor in sproži huronsko navdušenje plebejcev na tribunah, sporočiti svetovni, zlasti pa evropski in zahodni javnosti, kako pravičniški in človekoljuben vladar je, je Vladimir Putin proti koncu pogovora s Carlsonom nekajkrat ponovil, da pa se je ne glede na vse, kar se je dogajalo in zgodilo v Ukrajini, vseeno vedno pripravljen pogovarjati o miru. Kot eden največjih mirovnikov moderne dobe je že takoj po izbruhu konflikta ukazal umik vojske iz Kijeva (?!), da bi dal ukrajinskim pogajalcem v Carigradu nekaj zraka in manevrskega prostora. Ukrajinci, je pripovedoval Putin, so se strinjali skoraj z vsem, kar je bilo predlagano za premirje, brez doma bi to tudi podpisali, če se ne bi vmešal britanski premier Boris Johnson in jim to preprečil.

Če ni CIA, so pa Britanci.

Prispevek je bil izvirno objavljen v tedniku Reporter, za naš medij ga je avtor malenkostno dopolnil.

27 komentarjev

  1. deni

    Putin si je menda v intervjuju precej posvetil zgodovini. Seveda zgodovino pišejo zmagovalci ali srečneži. Evropa je bila vedno na prepihu raznoraznih plemen, ljudstev, ki so osvajala in podjarmila šibkejše manj bojevite. Edino mogočni Rimski imperij je obvladoval velik del Evropi. Že proti koncu njihove vladavine so za krajši čas pridrli Huni iz azijskih step. Zatem so še Slovani “zagrešili t.i. preseljevanje narodov.

    Vmes so nastajali relativno majhni imperiji do prihoda Mongolov, 13. 14 st. ki so zavzeli Rusijo in precejšen del Evrope. Zatem pa Otomani od konca 14. st. do 19. st. nadzorovali velik del južnega dela Evrope. Med Rusijo in ostalo Evropo je nastala Poljsko-Litovska zveza globoko v današnjo Ukrajino in Rusijo. Krim je obstajal kot Krimski Kanat pod patronatom Otomanov poseljen s Tatari. 1783 so Rusi z zvijačo, oziroma prekršili pogodbo o nenapadanju s Turki in zavzeli Krim. Stalin je veliko kasneje večino Tatarov razselil drugam. S tem se je začelo rusko osvajanje vedno novih ozemelj s šibkejšimi od sebe.

    Če bi dandanes države Evrope stremele po vedno novih ozemljih, in si tolmačile zgodovino po svoje, bi se ponovila več kot dve tisočletna zgodovina z vedno novimi vojnami in bi se Evropa namesto kot napredni zahod, spopadala med seboj kakor v obeh svetovnih vojnah. Kam je pripeljalo pa se ve, do najhujšega prelivanja krvi v zgodovini.

    Zdaj pa naj vsak kolikor toliko pameten človek, politik, vojak itd. razmisli kam vse vojne pripeljejo. Tudi včasih mogočna ljudstva 10X številčnejša kot Slovenci, so samo še zgodovina, mi pa se prepiramo za oslovo senco. Bravo mi.

  2. Miller

    Pričakujem, da bo imel Carlson tudi intervju z največjim vojnim zločincem vseh časov Netanjahujem, ki je kriv zločinskega genocida in NAMERNEGA pobijanja otrok.
    Število namerno pobitih civilistov in otrok, na število prebivalcev, presega zločine najhujših diktatorjev.

    • Bee, beee

      Zaradi vsesplošne zlorabe besede genocid, te besede ko jo bomo resnično potrebovali, ne bomo imeli več.

    • jaz

      Prvič: vprašanje je koliko otrok in nedolžnih civilistov so v Gazi zares pobili. Ni bilo videti kakšnega velikega masakra, kjer bi lahko naštevali žrtev v stotine. Kvečjemu tu pa tam nekaj podobnega “namještaljki”…kot smo recimo videli nerodno narejene spote ko so zdrave ljudi kot statiste pefarbali v ranjence. S tem ne trdim da ni mnogo mrtvih. Drugič: …dokler so praktično vsi Palestinci popolnoma prepričani, da je edina verzija izbrisati ali pregnati vse Jude, …totalna vojna do zadnjega prebivalca, Judje nimajo druge možnosti kot totalno zmago. Oni sami hočejo to kar se dogaja.
      Kar se pa tiče naivne pravljice o ubogih otrocih…prvi ki hočejo smrt svojim otrokom so prav Palestinci sami. Končno bo treba nekaj reči tudi o fanatični in neumni veri ki pravi da bo vsak ki umre za vero postal svetnik in bo užival z dvainsedemdesetimi devicami v raju. Le kje jih bodo nabavili …Ajaja, žalim neko, najbrž krščansko vero in me sedaj mora vsak pravoveren Kristjan zaklati. Si bo pa potrebno prej ali slej naliti čistega vina glede tega ali je bil “Jezus Kristus” božji poslanec ali navaden psihopat…

    • Miller

      Rusofobija, kitajskofobija in DEMONIZACIJA islamske vere je zadnji stadij krščanske pedofilske lgbt ameriške propagande.

      • jaz

        Kar se demonizira samo na sebi ni treba storiti komu drugemu. Ajaja, Jezus Kristus se je oženil z deklico mar ne. Tako rekoč “svetopisemska pedofilija”.

      • jaz

        Matematika: na planetu je cca 50% moških in 50% žensk. Narava se po neki logiki napravila tako, da si vsakdo napravi družino in se razmnožuje. Logika, da ima lahko nekdo pet, deset žensk pomeni da teoretično štiri do devet moških ostane na cedilu, celibatu ali istospolni nuji…ene kulture govorijo o kulturni posebnosti. Lgbt?? Ne! Kje pa! takšne se žive meče s streh. …kulturna posebnost.

  3. BEE, BEEE

    Ne glede kaj si misli večina, vključno z avtorjem, o Trumpu, so dejstva naslednja:
    – sankcije Iranu, ki sedaj oborožuje Rusijo je zaostril Trump in zrahljal Biden
    – Trump je sprožil selitev polprevodniške industrije iz Taiwana v USA, industrije brez katere ne deluje nobena sodobna tehnologija, ta industrija je v primeru kitajske zasedbe predvidena za uničenje
    – Trump je v Ameriki povečal črpanje nafte in plina, kar je preko nižjih cen znižalo zaslužke Rusije in Irana, potrošnikom pa zvišalo realni dohodek
    – Trump je Nemčiji povedal direktno, da je njena energetska politika idiotska, ker je v nasprotju z varnostjo Evrope
    – Trump ni začel nobene vojne, za razliko od predhodnikov
    – v Ukrajini se z državno politiko mešajo ekonomski interesi familije Biden in ne Trump
    – V Afganistanu je ob kaotičnem umiku talibanom pustil za nekaj miljard USD orožja in opreme Biden in ne Trump
    – Trump s svojimi grožnjami glede NATA želi Evropi povedal, da naj se zresni in neha ukvarjati z 42 spolom in začne prispevati v NATO proračun dogovorjen del BDP-ja, ker je močan nasprotnik edino kar Rusija spoštuje
    -…

    Dokler ne bo Evrop spoznala, od kod ji dejansko grozi nevarnost, to pa so nezakonite migracije in woke idiotizem, ki uničujejo zavest, da pripadamo skupni kulturi, ki je v Svetu uveljavila idejo, da posameznik svobodno odloča o svoji usodi, ter zelena ideologija, ki bo zaradi množice bedakov in peščice profiterjev uničila evropsko gospodarstvo, s tem pa našo realno moč, smo na poti v prepad. Pa naj bo v Ameriki predsednik kdorkoli.

    Moje mnenje je, da bomo do potrebnega spoznanja prišli bolj verjetno v primeru Trumpa kot Bidena.

    • ren

      Odlično!

      • Bogo

        Res je!!!

  4. Peter Klepec

    Re:..Putin je razkril, da je njegova domovina vse od leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza, nenehno žrtev zahodnega posmehovanja, manipulacij in nepoštenega obravnavanja…

    Rusi so naredili rusko druzbo barbarsko, nek nerazvit srednji vek. Ce se temu kdo posmehuje, ne vem. Vsekakor je pa tezko pricakovati, da bi kdorkoli Rusijo hvalil kot cvet kulture, svobode in prosperitete. Lahko obcudujemo Dostojevsega, Puskina ali ruske romanticne skladatelje, ampak kaj ima to opraviti z danasnjo rusko druzbo. Absolutno nic. Rusiji smo ponudili po 1991 roko in kapital za investicije, ampak so Rusi to roko ugriznili. Sedaj nimajo ne kapitala in ne roke. Sedaj imajo polne britofe.

  5. Peter Klepec

    Re:.. Po koncu blokovske delitve Evrope, ob unifikaciji obeh Nemčij, so naivnega Gorbačova naplahtali, da se zveza NATO niti za ped ne bo širila proti vzhodu,

    To je ena od “resnic”, ki se neverjetno drzi, ker je tako spektakularna.
    Nic ne pomaga, da je takrat, ko se je Gorbacov pogovarjal z zahodnjaki, Varsavski pakt se kako obstajal, SZ tudi. Razpad se je zgodil, ko Gorbacova ze ni bilo vec na sceni. Gorbacov sam je v intervjuju potrdil, da je trditev absurdna in absolutno nelogicna. Kako naj bi se NATO pakt siril na ozemlje clanic Varsavskega pakta?
    Ampak, svet niti Gorbacovu ne verjame.

    Nasploh je ta vecna lajna, da NATO ogroza Rusijo groteskna. Ce bi bilo to kdajkoli res, bi NATO ze davno napadel Rusijo, ko je bila na tleh. Od 1991 naprej. Kaj naj bi pa potem s tistim pogoriscem pocel? Saj bi jih bilo treba hranit.
    Namesto ogrozanja Rusije z vojsko, so Nemci dobesedno masovno vozili tja hrano, ker so imeli prazne trgovine. Nemci so svojo vojsko s 500.000 pred 1990 zmanjsali na manj kot 200.000 – ogrozanje izgleda drugace.
    Dejstvo je, da je ogrozen v Evropi vsak, ki ni v NATO, pa to ni neka teorija ampak porocilo s fronte.

  6. MARJAN

    “V tem delu je bil Putin dejansko dober, celo izjemen in njegovi argumenti bodo pritegnili pozornost mnogih evropskih desničarskih populistov, ki se navdušujejo nad Putinom in njegovim modelom vladavine.”
    Čeprav dober prispevek, a pisec ne more iz svoje kože, da ne bi omenil desničarjev v negativni luči. Namreč Orbana, Dodika, Jankovića, Goloba, Vučića in ostalih avtokratov ni za mešati z desničarji, ker to niso.

  7. Peter Klepec

    Sicer je malo absurdno misliti, da so Maidan izvedli pri CIA. Ampak, roko na srce, tudi, ce so ga, Ukrajinci so to hoteli, nobena CIA&co. ga ne bi mogla vsilit.

    Ce bi 1991 v SLO nekdo v stabu TO imel malo vec kompetenc, pa ce je to CIA, Mosad ali BND, tudi ne bi skodilo. Vazen je cilj, sredstva so potem sukundarna stvar.

  8. deni

    Intervju Tuckerja Trampovega zvočnika s Putinom ni naključen, temveč igra Putina mačke z mišjo in najbrž tiho zavezništvo z najverjetnejšim zmagovalcem predsedniške tekme v ZDA. Trumpa Evropa ne zanima in že ob prvem mandatu je dal poudarek na daljni jugovzhod.

    Bolj ga skrbi prevelika navezanost Rusije na Kitajsko. Časi ko je Amerika imela interese v Evropi, zaradi ruske grožnje so že daleč nazaj. Evropski papirnati brezzobi tiger nima nobene moči, kar se je izkazalo ob vojni v Bosni in na Kosovu, in še kje, ko je ZDA s posredovanjem končala morijo. Evropska veja NATA se ni ničesar naučila in spala kot Trnjulčica.
    Putin ni niti slep niti gluh in njegovi vohuni so prerešetali vse pore EU in NATA ter opazili popolno nemoč evropske vojne industrije in njeno neorganiziranost.

    SZ in potem Rusija je vedno imela učinkovitejše agente kot zahod že med II. sv. vojno z Cambriško peterico in še marsikom, V Kairu in še kje, po vojni pa zakonca Rosenberg in še množica drugih, ki so jih Rusi zvabili v svoje vrste z ideologijo in denarjem. Medtem, ko je Rusija imela skoraj nepredirno mrežo vohunov.

    Rusi bodo v primeu vdaje Ukrajine usmerili pogled v države blizu nje, seveda ne kratkoročno, temveč v nekaj letih. Ruski resursi so neizmernin s kitajsko pomočjo v obliki najmodernejših pomagal, bodo lahko mirno rovarili po Evropi. Medtem pa imeli pokrit hrbet s Kitajci.

    Geostrateški tektonski premiki v naslednjih letih bodo za evropsko uspavano družbo, tako temeljiti, da si danes niti največji pesimist ne predstavlja. Putin pa naj bo diktator, avtokrat je prebrisan strateg in pri njem ni naključij in točno ve za svoj cilj. In v tem mu dam prav, ker je uspaval birokratske evropske uradnike v Bruslju, ki ne znajo drugega kot špičiti svinčnike, oziroma jih zanima samo pridobiti čimprej čimveč financ za svoje lagodno življenje.

    Intervju bil je samo prebrisana propagandna igra s katero je Putin nakazal svoje zamisli in v glavi že začrtal prihodnje meje, pa naj si razni analitiki, strategi itd. pulijo lase, in ima v glavi že ideje Petra Velikega ter njegovih naslednikov, bodisi belih ali rdečih carjev.

  9. Miller

    “Pripravljeni smo stati z Združenimi državami z ramo ob rami, bodisi v jarkih blizu Teherana, bodisi v Severni Koreji ali blizu Pekinga. Brez razlike,” je izjavil predstavnik Ukrajine na obisku v ZDA.
    Ni prebral Cankarjevega znamenitega dela, kako je končal Jernej.

  10. APMMB2

    Putinu se bliža konec. Vojna v katero se je zapletel je preveč izčrpljujoča in Rusija tega ne bo dolgo zmogla.
    Vojna, v katero se je Putin zapletel je predraga.
    Na eni strani Rusijo tarejo sankcije. Zaradi neenotnosti ukrajinskih zaveznikov sicer niso tako učinkovite,kot bi lahko bile, kljub temu pa izčrpavajo Rusijo. Rusija je znatno ojačala vojaško proizvodnjo, kar je v skladu z doktrino, da za enega vojaka na fronti dela dest delavcev v zaledju. Ob šibki industriji je breme vojne veliko in dolgo časa Rusija ne more vzdržati.
    Rusija ne premore vrhunske tehnologije,ki jo uvaža preko črnih trgov, kar pomeni, da so komponente,ki jih vgrajujej v orožje bistveno dražje.
    Ko vemo, koliko znaša pomoč Ukrajini, vemo, da vsaj toliko, če ne več stane Rusijo vojna. Vse to se ne da prikriti, zato se ve, kakšen padec Rusije lahko pričakujemo.
    Putin se zvaveda , da je popolnoma izoriran. Pomoč, ki mu jo nudita Iran in Severna Koreja, ni zastonj. Končno jo Rusija drago plačuje.
    Zato si je Putin umislil intervju s Tuckerjem Carlsonom.
    Ta je baje republikanec in zagovornik Donalda Trumpa.
    Putin računa, da bo Trump prekinil pomoč Ukrajini in omogočil zmago Rusiji.
    V tem pa se bridko moti.
    Trump je Američan in Amerika vidi v Kitajski in Rusiji glavni nasprotnici Amerike.
    Trump ni toliko naiven, da ne bi videl, da Ameriko razjedajo levičarji, ki so ruskega izvora. Trump se zaveda, da Rusija , takšna kot je pod Putinom, ne more biti zaveznica ZDA.
    Če se vojna do nastopa Trumpa ne bo končala s porazom Rusije, bo za to poskrbel Trump.
    ZDA so že do sedaj vložile v Ukrajino toliko, da je ne bodo prepustile kot plen Rusiji, najmanj pa diktatorju Putinu. Tukaj se Putin bridko moti.
    Nagajenje republikancev Putinu je normalno, v predvolilnem času pa še bolj. Kljub temu pa sta oba Biden in Trump najprej Američana, nato šele republikanca ali demokrata.
    V Ameriki ni tako kot Sloveniji, ko so komunisti najprej, Rusi, Srbi, Palestinci ali Korejci, šele nato pa Slovenci.

    • Matjaž

      Podpišem!

      • S0natine

        Tudi jaz!

      • MARJAN

        Do pike podpišem!
        Zelo dober odgovor APMMB2.

        • ren

          Pridružujem se podpisom. Vendarle je pri nas še kdo, ki v Trumpu vidi nekaj več.

    • MARJAN

      Do pike podpišem!
      Zelo dober odgovor APMMB2.

    • Peter Klepec

      Kaj bo storil Trump, ce bo sploh mogel, ne ve nihce. Se on sam ne, ker je totalno odsekan.

      Mnogo bolj pomembno je, kaj bo storil Putin.

      Nas problem je, da je Putinu vseeno koliko svojih lastnih in koliko drugih bo ubil. Zaenkrat jih je pol milijona. Kaj, ko jih bo deset ali dvajset? Mi s takimi stevilkami ne moremo zivet, Putin pa lahko. Putin se se sedaj ponosno hvali, da jih je v drugi vojni umrlo 25 milijonov.

    • uroš gabrijelčič

      Prispevek Steinbucha se mi zdi dober, komentar APMMb2 prav tako, kar zadeva uspavano Evropo, pa upajmo, da se bo zbudila in to pokazala na evropskih volitvah EU poslancev. Sam ne bi izgubil upanja kljub katastrofalnemu vodenju unije v zadnjih desetletjih. Navsezadnje gre za pol milijarde v povprečju najbogatejših ljudi na svetu, ki premorejo ne le sredstva, pač pa tudi znanje. Najbrž sem v tem naiven in brez razloga optimist, a upam, da se bo evropski kralj Matjaž prebudil in napravil red, to pomeni, pometel z zblojenimi levičarji in njihovo lbtg+ agendo, podnebnimi zarotniki, v vati vzgojenimi mladimi pacifisti brez razloga in multi kulti agitatorji, ki se niso ničesar naučili, niti tega, kam je Angleže na primer pripeljalo njihovo gibanje iz 60 let preteklega stoletja: integration for the nation!

    • Giovani

      Odlično napisano APMMB2, čeprav večina tega noče razumet. Razumela bo šele tedaj ko bo vse šlo v maloro.

  11. ren

    “…še tisti Navalni je v umrl “naravne smrti” v sibirski kazenski koloniji…”

    Seveda mu je od vsega dobrega, udobja in toplote od presenečenja zastalo srce. Miokardni infarkt…

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo


Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.

Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Verjetno ne mine teden, da ne bi prebrali kakšnega prispevka o nevarnostih in tveganjih Slovenije zaradi neugodnih demografskih gibanjih zaradi vse večjega deleža starejših oseb. Že leta, če ne desetletja, tako beremo članke, kako je naša pokojninska blagajna prazna, kako bo vprašljivo izplačevanje pokojnin tudi v sedanji višini, kako bomo morali namenjati za pokojnine največ med vsemi državami EU, kako bo potrebno delati “do smrti” in podobno. A ko pogledamo tekoča gibanja, so vsaj dosedanji trendi daleč od zloveščih napovedi. V zadnjih 30 letih samostojne države namenjamo za pokojnine ves čas približno podoben odstotek BDP. O zlomu pokojninskega sistema govorimo že deset ali dvajset let, razmere v tem času pa so se celo nekoliko izboljšale …

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Koalicija Roberta Goloba vedno več pozornosti namenja zunanji politiki, saj so priznanje Palestine, izgon ruskega atašeja in aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN vedno priročne zgodbe za preusmerjanje pozornosti domače javnosti. Koga zanimajo hirajoče državno zdravstvo, poplava stavk, precenjeni infrastrukturni projekti, korupcija na vsakem koraku delovanja vlade, politično kadrovanje, popoplavna obnova in podobo, če pa so tu odmevne zgodbe, ki zaposlujejo javnost, da se ji ni treba ukvarjati z aktualnimi problemi in zanje najti krivca. Toda zloraba diplomacije oziroma zunanje politike za domače, notranjepolitične igrice je vedno nevarna in se praviloma konča s težkimi posledicami za tistega, ki si je to privoščil.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.