Kvart Schellenburg v središču Ljubljane, vse bolj razvpit zaradi svojih stanovalcev, je zanimiv fenomen slovenske prestolnice. Vedno sem trdil, da je za Slovence katastrofa, ker Napoleon ni zdržal še kakšnih 10 ali 15 let dlje, saj bi se Laibach kot prestolnica Ilirskih provinc v tem času razvila v solidno, srednje veliko mesto, ki bi danes brez težav preseglo številko pol milijona prebivalcev. Kar bi seveda pomenilo, da je Ljubljana pravo mesto, z vsemi pritiklinami, ki mestu pritičejo. Tudi z elito, ki se tega ne sramuje in ne zardeva ob nevoščljiivih pogledih. Ko pravim elita, mislim na tisti bogatejši sloj, ki se je formiral v nekaj generacijah in je svoj status ponotranjil. Današnji nouveau riche, novopečeni bogataši v vseh možnih izvedbah, bodo takšen status morda dosegli v dveh, treh generacijah, do tedaj pa bodo v infantilni fazi dokazovanja, ki se bo manifestiralo na različnih ravneh. Na intelektualni, čustveni in seveda materialni. Vse za to, da bi na druge naredili vtis. Včasih tudi s kupovanjem precenjenih nepremičnin, izstopajočih luksuznih avtomobilov in podobnim. V Londonu, Moskvi ali New Yorku jih ne bi nihče opazil niti se ne bi zmenil zanje. Še celo v Münchnu, bavarski prestolnici, ki v mnogčem deluje kot napihnjena Ljubljana, bi jo dobro odnesli.
V slovenski prestolnici pa je drugače. Ljubljana je v vseh pogledih majhna, v marsičem spominja na svoje nesrečno letališče na Spodnjem Brniku. Ljubljana je edina nekdanja republiška prestolnica pokojne SFRJ, kjer se število prebivalcev v zadnjih štiridestih letih ni kaj dosti povečalo. Ljubljana tako še vedno ni dosegla “magične meje” 300.000, resda tudi na račun masovnega izseljevanja oziroma preseljevanja v primestna naselja in kraje. Ta fenomen je vse bolj ekološko in prometno problematičen, kajti vsi ti ljudje se dnevno še vedno vozijo na delo v Ljubljano, kar vsako leto generira hujši prometni kaos. Ljubljanska obvoznica, denimo, poka po šivih. Namesto zmanjšanja hitrosti na 80 km/h in razširitve še za en pas (kar bi bilo izvedljivo razmeroma hitro in brez astronomskih stroškov), poslušamo, kako da se ne da nič storiti in kako da bi ureditev oziroma odprava prometnih zamaškov samo še povečala gostoto prometa …
Toda Ljubljana nima samo težav z dnevnimi migranti, ki mesto napolnijo med tednom, za konec tedna pa se ulice izpraznijo. Ljubljana ima ne glede na dinamiko turizma v zadnjem desetletjem problem s svojim razvojom in manjkom kozmopolitske energije. Slovenska prestolnica verjetno ne more imeti v razvojnih načrtih zgolj in samo turizma? Kje so drzni, velikopotezni projekti, ki bi navduševali? Župan Janković se že kakšno leto ukvarja z nekim kanalom za kanalizacijo, državo, ki jo – vsaj kar se tiče vlade – praviloma vodijo vsi, samo Ljubljančani ne, pa zanima vse drugo kot razvoj Ljubljane, ki tako ostaja obsojena na razmeroma majhen center in velika spalna naselja ob mestnih vpadnicah. Socrealistična arhitektura, ki jo lahko – bognedaj – izbriše samo katastrofalni potres ali uničujoča vojna.
Ljubljana tako kaže svoj dvojni obraz; na eno strani urejeni, celo poštirkani stari del mesta, namenjen turistom in obiskovalcem, na drugi strani pa vse ostalo, manj imenitno, manj bleščeče. Zanemarjene ulice, pomanjkanje parkirnih prostorov, razpadajoče industrijske cone, številne ceste v izjemno slabem stanju. Če želite doživeti tisto drugo, manj znamenito Ljubljano, se peljite po Cesti dveh cesarjev. Prišli boste v tretji svet.
Vse to potrjuje, da kljub investicijam v pročelja, fasade, izložbe, rostfrei stebričke in tlakovce v središču mesta Ljubljana ne more skriti slabe cestne in prometne infrastrukture. Da so ceste v zelo slabem stanju, da so bolj podobne tistim v Afriki, je zagotovo tudi odgovornost države, ne le lokalne skupnosti. O tem ni dvoma. Prometna infrastruktura se v Sloveniji začne z avtocestnim križem in konča z 2. tirom. Vse ostalo je opredeljeno kot nekaj, kar je “v načrtu”. Tako bodo na svoj hitro cesto, politično imenovano “tretja razvojna os”, še dolga leta čakali na Koroškem, Dolenjskem, ne nazadnje tudi v Ilirski Bistrici, kamor se iz juga, iz hrvaškega Kvarnerja do slovenske meje pripeljete po lepi avtocesti, potem pa vas čaka “vrnitev na Balkan”.
Ljubljanska avtobusna postaja: fenomen, ki bi ga težko urbanistično umestili. Še najbolje s pripombo, da takšen “objekt” sodi v kontekst palanke.
A vrnimo se k Ljubljani, ki naj bi v nekaj letih ponovno postala mesto, celo (provincialna) prestolnica, saj bo dobila novo želeniško postajo, prvo po koncu habsburške monarhije. Da bo veselje meščanov še večje, bo mesto sočasno dobilo tudi svojo prvo avtobusno postajo, kar bo zagotovo dogodek, pomemben za vso Evropo, kajti Ljubljana doslej ni imela avtobusne postaje, vredne tega imena, pač pa zgolj parkirišče avtobusov, ob njem pa nekakšno napol predelano garažo, betonirano barako z napisom Avtobusna postaja, v kateri še vedno prodajajo karte, kak sendvič in kavo. V arhitekturnem smislu je “objekt” fascinanten, podobne ste lahko nekoč videli v večjih vaseh in manjših krajih med Novo Gorico in Vladivostokom. Morda bi ljubljansko avtobusno “postajo” preselili v kak muzej, namesto da bi jo podrli kot kakšno obskurno črno gradnjo?
+++
Kakšen status naj ima potemtakem elita v Ljubljani, če pa je mesto zaspano, zadovoljno z mediokriteto in brez posebnega posluha za velike, drzne projekte? Celo ko gre za kulturo, ki je sveti gral slovenske politike in družbe, v zadnjih tridesetih letih nismo videli enega samega omembe vrednega projekta v mestu, ki bi bil arhitekturno izstopajoč. Samo ne omenjajte mi Cukrarne, prosim, ali pa tistega bizarnega prizidka Opere, ki spominja na Gorenjev hladilnik …
Elita v takšnem okolju nima ravno obetavnih izgledov. Zgodovina se še ni dobro ohladila (večji del elite so po revoluciji fizično ali psihično uničili, izbrisali), ko je sprememba družbenega sistema prinesla nastanek novega razreda, nekateri bi ga imenovali kar tranzicijski bogataši, tajkuni ipd., vendar pozabljamo na pomemben segment, ki se – da bo ironija še večja – pojavlja tudi med kupci stanovanj soseske Schellenburg. Mislim na ljudi, ki so bodisi državni uradniki bodisi so tesno povezani z državnimi posli. Kljub temu, da se njihova imena pojavljajo v povezavi s preiskavami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), se nikoli nič ne zgodi, nobenega epiloga … ničesar. Korupcije, sploh sistemske, pri nas ni. Tudi klientelizma v Sloveniji nimamo. Kdor trdi drugače, je kot tisti zmešani teoretiki zarot, ki vpijejo, da Aleksej Navalni ni umrl naravne smrti ali pa da je Putin napadel Ukrajino …
V družbi, utemeljeni na zločinu brez zločincev, lahko uspeva le takšna elita, ki se prilagaja sistemu. V njenih vrstah so dobrodošli tudi zahodnobalkanski “poslovneži” in lastniki kapitala sumljivega izvora. Da bi kupovali nepremičnine na Dunaju, Ženevi ali Parizu morda zanje ni najprivlačnejša ideja. Ti kraji niso njihov “cup of tea”; raje imajo Ljubljano, kjer lahko govorijo po domače in kjer je še ravno toliko balkanskega, da se počutijo skoraj kot doma.
Ljubljanska aktivistična “avantgarda” iz Roga je z rdečo barvo, s katero je zamazala fasado Schellenburga, že povedala, kaj si misli o eliti in elitizmu.
Po vsem tem, kar smo v zadnjih tednih in mesecih slišali o zgradbi, ki je arhitektonsko neprimerljiva z vsem, kar je bilo doslej zgrajeno v Ljubljani, se počasi sestavlja celotna slika. Če smo prav razumeli investitorja Jožeta Anderliča, ki sicer živi v vili v elitni (!) dunajski četrti Grinzig, je Schellenburg namenjen tisti pravi eliti, ki ni neka amorfna gmota, pač pa je gibalo naroda. Vsekakor, že imena kupcev so dovolj povedna sama po sebi. Anderlič je bil zaradi svoje izjave o “amorfni gmoti” deležen zgražanja in kritik, vendar je po mojem bistvo drugje. Takšen projekt, kakršen je Schellenburg, bi lahko prostorsko brez težav umestili v Frankurt, toda Ljubljana je pač Ljubljana. To pa pomeni negotovo usodo. Najprej je tu ekonomski vidik: ni vsak premožnejši kupec pripravljen plačati za stanovanje navdpovprečno veliko, še posebej če ima dober pregled nad nepremičninskim trgom. Čustva seveda igrajo pomembno vlogo, vendar je tu tudi zunanji, družbeni vidik, ki ga ponazarjata rdeča madež na fasadi Schellenburga, kar je menda delo aktivistov iz Roga. Kmečka pamet v Ljubljani niti slučajno ni navdušena nad tem novim “elitizmom”, kar lahko slejkoprej ustvari psihološki pritisk na obstoječe lastnike ali zmanjša povpraševanje po stanovanjih.
Zaradi tega je treba investitorju, pa če je nekaterim še tako antipatičen, da govorijo, da si je moral denar na koncu izposojati na ulici na črnem trgu po izjemno visoki obrestni meri, priznati izjemen pogum, da je s projektom Schellenburg sploh tvegal v tako specifičnem okolju, kot je Ljubljana. Kajti v barjanskem koktejlu provincialnega dolgočasja, delavske skromnosti, balkanskega multi-kulti lonca in sramežljivega srednjega sloja, ki bolj kot na tradiciji srednjeevropskega urbanizma temelji na miselnosti domžalskih obrtnikov, ni lahko zadeti, kaj sploh je elita, ko gre za urbanizem v Ljubljani.
Nenazadnje si Anderlič zasluži priznanje tudi za poskus, da bi v Ljubljani vsaj na nekaj tisoč kvadratih pričaral okus evropske metropole. Ambicija, ki nikakor ni enostavna – kar morda dokazuje tudi promoviranje stanovalcev, s čemer bi investitor verjetno rad privabil nove kupce. Ali takšen prodajni prijem lahko uspešen, je drugo vprašanje. Morda je res prodanih že več kot polovica stanovanj (četudi so nas pred meseci oglasna sporočila v medijih informirala, da je prodano že “skoraj” vse), to ne spremeni dejstva, s katerim smo se ukvarjali v današnjem komentarju: da Ljubljana sama po sebi ne mara elitizma in da so ljudje, ki sami sebe razglašajo za elito, medtem ko si z denarjem nepojasnjenega izvora kupujejo drage nepremičnine vsem na očeh, vse prej kot prototip tiste resnične, prave elite, ki se ji ni treba dokazovati ali postavljati pred nikomer.
Ob omembah “elitnih” prebivališč v Sloveniji vsakič znova samo debelo gledam in se sprašujem, ali so pisci res taki mojstri subtilne parodije – ali pa mogoče ne vedo, kaj pojem “elitno” pomeni.
Arhitekturni zmazki, ki jim pritikajo to oznako, bi v civiliziranem svetu (in to že dolga desetletja) bili namenjeni skrajno “ne-elitni” populaciji. Kdo pa bi hotel živeti v prostorih brez vsakega presežka, brez “duha” in celo brez nujnega bogatega zelenja? Poglejte delavska naselja na Dunaju, zgrajena pred 100 leti (npr. Karl-Marx-Hof), če Hundertwasserhaus (prav tako “socialna” gradnja) niti ne omenjam. V prav vsakem od njih bi bilo lepše, udobneje, prijetneje živeti.
Če je izraz “elitno” za te zmazke mišljen resno, lahko rečem le to, da je očitno po meri slovenske “elite”. Schell pl. Schellenburg – ki je za Kranjsko res veliko naredil – se najbrž obrača v grobu.
Samo eno fovšarijsko slovenceljsko vekanje in jamranje.
Lublana je zakon !
Kakorkoli obrneš. Bližina morja, bližina gora. Gozd in hrib sredi mesta: Golovec, Tivoli.. Okoli mesta poteka Pot spomina in tovarištva 37 km. Le manjši del preči mesto, večina, dobrih 30 km pa je urejene sprehajalne poti z drevoredi.
Katero svetovno mesto ima 30 km lepo vzdrževane poti z drevoredi ? Nobeno.
Lj ima vse, opero, dramo, kulturne centre, moderne športne objekte itd in itd. Število veleposlaništev tudi veliko pove.
Lj je glede na št. prebivalcev vabljiva turistična destinacija.
Turisti in priseljeni tujci so pri nas zadovoljni. To šteje pri oceni mesta.
Seveda pa se LJ kritizira samo zaradi Zokija. Če bi bil župan strokovnjak za drekovode primc, pa bi hvalili..
—
A da je Ljubljana svetovno mesto?
Mogoce res, a le, ce je Slovenija svet.
Razen riganja nobenega argumenta. Nula. Tipično za seljačko betico.
—
Sicer pa, najbrz se vi stejete v elito.
Kakšna elita, on je navaden klošar. Ti so najbolj pametni.
Katero glavno mesto v Evropi ima manj javno dostopnih zelenih površin od Ljubljane? Reykjavik.
https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849
Katero glavno mesto v Evropi ima slabši javni prevoz?
Ne vem.
(Sklepam, da moderatorje moti link na popolnoma legitimen članek v mojem odgovoru, torej ponavljam komentar brez linka.)
Katero glavno mesto v Evropi ima manj javno dostopnih zelenih površin od Ljubljane? Reykjavik.
(Namesto linka na članek RTV namig: iščite s pravimi ključnimi besedami, pa bo.)
Katero glavno mesto v Evropi ima slabši javni prevoz?
Ne vem.
P.S. Mimogrede pa še tole. Pred nekaj dnevi je bil v časopisu The Guardian članek o raznih “destinacijah”, kjer je v enem od komentarjev nekdo napisal, da je treba iz Manchestra do Ljubljane zamenjati ŠEST vlakov.
Elitno, to pa to. 👍
Elita je eno, malomeščanska elita pa popolno nasprotje. Saj drugače tudi ne more biti. Se pa Ljubljančani širijo na obrobje, oziroma mesta v bližini prestolnice. Kdo naseljuje samo Ljubljano pa se pokaže ob vsakokratnih lokalnih pa tudi državnozborskih volitvah. Večina vsi vse vedo o zokijevih rabotah, ampak ga vseeno volijo.
Vsako večje mesto po svetu ima elitno sosesko, vendar Ljubljana je prej večja vas in kdor je bil vsaj malo izven Slovenije se tega zaveda. Pa ni potrebno prav daleč. Seveda je “fovšija” slovenski narodni šport pa tudi priseljenci z juga so kar dovzetni za tovrstno udejstvovanje.
Problem je v tem, da ta t.i. elita večinoma ni prišla do denarja, ravno s poslovno žilico, temveč z raznimi mahinacijami od certifikatov naprej in z notranjimi podatki itd. kar je bilo seveda v tranzicijskem času možno z raznimi špekulacijami. Ni pa nobenih dokazov kar je jasno kot beli dan. In še vedno se očitno dogaja in nič ne kaže na bolje.
V neki anketi še pred časom so spraševali ljudi o korupciji v Sloveniji in večina je trdila da obstaja in visoka stopnja korupnivnosti, a na vprašanje, če koga takega poznajo, je bil odgovor nikalen. Seveda se ne podkupuje navadnih smrtnikov, mar ne.
Drži!
“Seveda je ‘fovšija’ slovenski narodni šport pa tudi priseljenci z juga so kar dovzetni za tovrstno udejstvovanje.”
No, večina narodov, ki jih poznam (teh pa je precej) o sebi sodi, da so prvaki na področju zavisti oz. (ne)privoščljivosti.
Problem je v tem, da NAM ni česa zavidati. (Pa ni bilo vedno tako; ampak že dolgo, dolgo je – vsaj odkar se je na oblasti samoustoličila manjšina polpismenih parvenijev, po naravni vokaciji klavcev, ki z nekaj presledki vlada že 70 let.)
Predvsem pa noben človek s količkaj okusa in duha ne more komurkoli zavidati bivanja v kaznilnici podobnih objektih ali mentaliteti, ki to šteje za “elitno”.
Ej kam b’ dal !? kje si vzel
Marsičesa v Ljubljani se lahko sramujemo, ne le avtobusne postaje; mafijozo župana primitivca z njegovimi metodami, ki ga ljudje še kar volijo, mrtvila v mestu, razkopavanja vsepovsod, parkomati vsepovsod, goloseki, podrte garaže v Stožicah, zanič javni promet, turist shopi in restavracije, ki malo ponujajo za velike cene, zatohlo družabno življenje… Mah – Ščelenburg, pa kaj potem! Seveda je nakradeno, precenjeno, (elita?! haha… Elita kot je daddy Žibert), seveda je Anderlič kmetavz s pomehkuženimi ustki… pa koga briga, kaj govori, naj blebeta v tri krasne kar hoče. Jaz se zaradi njega ne jezim, bolj zaradi neumnosti Slovencev, ki še kar v četrtem desetletju nasedajo na očitno prevaro SDSDS, ne vidijo teh skupnih mafijskih združb in njihove delitve in manipulacije. Najbolj ogaben primer, kam smo zabredli, je spomenik ”spravi” na Kongresnem trgu, ne moremo si zamislit ničesar bolj idiotskega od tega… in seveda prav tak ‘genij’ Rok Žnidaršič projektira Potniški center Ljubljana. Kaj potem lahko pričakujemo? Saj sta Kovač in pokojni Kerševan vse povedala… To smo mi.
No, naj zapišem, kar večno gori v srcih PP+ kolumnistov in komentatorjev:
Xhoni na shpëton
Nismo vedli,da si shiptar!?
Shqiponjat e Xhonit do të fluturojnë lart
V 50. letih je z Vrhnike pridrvela tankovska brigada in se v Lj. ustavila na Viču, na Tržaški cesti od viške gimnazije proti mestu. Tam je ostala kakšen teden. Priprave na prvomajsko vojaško parado. Zablokirali so tramvajsko progo in čistili tanke. Najbrž so imeli pozno ponoči tudi vaje in generalko za parado.
Tisti del Viča ob Tržaški cesti (Glince) – desno, če z Viča gledamo proti mestu – je že od konca 50. let namenjen za rušenje. Še danes ponosno stojijo vse hiše, med njimi tudi Marinčičeva. Iz nje izvira pokojna novinarka Vesna Marinčič.
Ljubljana unfortunately does not realise its roots are Central European.However,Slovenes lack an identity and have “balkanized” themselves without realising it…A lost case..The End of History..
Je pa priročno, da je elita zbrana na enem kupu. Za potrebe izvajanja naslednjega revolucionarnega popisa prebivalstva.
Je ta palača ničevosti kaka evropska posebnost? Ni.
Skozi vso zgodovino so elito kreirali predvsem vojni in krizni mešetarsko kapitalski dobičkarji, kot so bili Rothschildi in podobni.
Slovenija je le pomanjšana slika sveta.
“Roots” are irrelevant to those ‘locals’ whose actual roots are elsewhere – which in LJ means the majority of the current population, starting with his mayorship. If anything, they are something to be erased, as they are in the way of *their* ancestral memory and culture.
Če so ljudje, ki so kupovali ta stanovanja slovenska elita, potem smo res nizko padli.
Razvoj mestnih infrastruktur, urejenost lokalnih cest, parkirnih mest itd., ter da ne pišem o železniških in avtobusnih postajališčih ni problem samo Ljubljane, to je problem mest v celotni državi Sloveniji. Ta je s socialistično kontinuiteto obdržala prav tak način ravnanja in razdeljevanja državnih ( naših !) financ; neodgovorno, brezvestno, projektno nenačrtno in kar je največji kriminal, predvsem naravnano k vsakokratnem pobiranju provizij.
Če v prvem primeru govorimo o nesposobnežih, je v drugem govor o mafijcih t.j. kriminalcih, ki jih pa izvoli ljudstvo. Imamo ravno rako državo kot si jo zaslužijo njeni prebivalci. Očitno jim prija mazohistično podrejanje tistim, ki so pravzaprav zaradi njih, njim odgovorni, skratk v njihovi službi in odgovorni za poslovanje njihovega(!) podjetja, na lokalnem nivoju mesta, na državnem pa države.
Zato nespoštovani Golob in ostala svobodnjaška in levičarska nesposobna svojat, z moje strani imate odločno odpoved, brez možnosti ugovora.
Tipičen primer omenjene malomeščansko kmetavzarske fovšije je moped APN, ki razglablja, od kod ljudem denar. Od kod jim, bodo že državni organi in davkarija vrgli oko.
Ker ne pozna ekonomije – razen hujskaške z Nore24, ne more reči, bogu hvala, da denar kroži, se obrača in se ga vlaga – in se vrača…, vsi imajo dobiček…. od gradbincev, opremljevalcev stanovanj, pa do plač delavcev in država.
Može moped APNB iz sela, samo selo ne može iz njega…
enako velja za Rog-ovske vaške pritepence – 10 brate.
—
Najprej se nauči prečitati in citirati moj nik.
Ko sem prečital seznam kupcev “prestižnih ” stanovanj v Sin Singu, sem ugotovil, da niti en med njimi ni podjetnik, ki denar služi s svojim delom. Vsi so nekakšni prekupčevalci, posredniki, ki v glavnem izkoriščajo nered in kaosv Sloveniji. Med njimi je tudi prodajalec prestižnih stanovanj.
Razumljivo je, da jim takšno razkošje omogočajo pravi podjteniki, kapitalisti, ki imajo odnos do svojih podjetij, do svojih delavcev in posla, ki ga opravljajo.
Imamo kar nekaj Boscarolov, vednar med njimi ni kupcev prestižnih stanovanj.
So pa takšni, ki bodo pospremli sociale demokrate na Žale.
Tudi mene je malo zmedlo, sicer pozitivno Steinbuchovo razglabljanje “elit” . Dejstvo je, da jih nimamo ali jih vsaj nimamo dovolj. Elite je komunizem, da bi ustvaril svojo elito “lumpenproletariata” uničil v povojnih pobojih, izgnanstvu in samoobtoževanju (!) slovenske družbene elite nastale v nekaj stoletjih. Ker sem sam podjetnik, mi še na misel ni prišlo, da bi plačal milijon ali dva za neko stanovanje v centru Ljubljane. Zato, da bi mi delala družbo nekoristna, povzpetniška estrada. Denar podjetniki vlagamo tja, kjer pričakujemo razvoj, oplemenitenje (ki ne pomeni samo nov denar!). Sicer pa je opis Ljubljane kar stvaren in je točno to, kar je župan.
Vprasanje kaj je kriterij za “elito”. Edini nevtralen kriterij je seveda denar. Se tak intelektualec ali kulturnik ni elita, ce tega svojega intelekta ne uspe prodat. Cankar in Preseren nista bila elita. Kvecjemu v gostilni.
Vcasih so bili elita plemici, pa mogoce visoki kler. Potem so prevzeli kapitalisti. Danes so zraven se “zvezde”, ki pojejo pesmice ali pa migajo z zadnjo platjo. Ker jim trg zato da precej cvenka. Tudi veliki umetniki so se pretolkli v elito.
V Yugi so bivso elito najprej ubili ali pregnali. Tudi ce je niso, so ji vse vzeli. Potem so to dali novim oblastnikom, ki so se pocasi, v nekaj generacijah razvili v novo elito. To je bilo zgodovinsko unikatno – iz navadnih tatov je nastala elita. V substratu so spretni obrtniki postali kapitalisti in so sedaj elita, ki se je zlila v klanu z bivsimi oblastniki.
Se vedno velja, da ce dobro sluzis, si elita. Ni potrebno, da si pameten. Se najbolj pomembno je, da imas dober zelodec, da se ti ne obraca.
Je pa seveda res, da trte rabijo nekaj casa preden zacnejo dajati elitno vino.
Nora24 Twitova trobenta…
—
Miller tvoji komentarji…… so pa res “en bog pomagaj”
Ndihmoje veten dhe Xhoni do të të ndihmojë.
Če te srbi anus se javi maljevcu.
Gjërat që thua për të tjerët, gjithashtu thonë shumë për ty.
“… ki razglablja, od kod ljudem denar. Od kod jim, bodo že državni organi in davkarija vrgli oko.”
Zelo ozek oz. kratkoviden pogled ali zgolj sprenevedanje na dejansko dogajanje v banana republiki bogaboječih državljanov in neskončnih možnosti za “pravoverne – naše.
Glede na zgodovino in dejstvo, da je na oblasti sončni kralj, bodo tudi v Sloveniji padale glave. Tako brezsramno ter brez posledic pač ne gre, tudi pri še tako zabitem šentflorjanskem folku ne.
“Od kod jim, bodo že državni organi in davkarija vrgli oko.”
Haha, a je ta prvoaprilska?
Napačno je, da govorimo o luksuznnih stanovanjih. Govoriti bi morali o preplačanih stanvanjih. Cene preplačanih stanovanj so navite do skrajnosti, kupujejo pa jih ljudje, ki se bahajo s tem, da si lahko privoščijo Sing Sing sredi Ljubljane.
Na videz je zgradba z dragimi stanovanji dejanskio bolj podobna zaporu, kot razkošni stanovanjski stavbi.
Zastavljata pa se dva vprašanja: od kod ljudem denar za takšno razsipništvo? In drugo: kakšen dobiček je prinesel tajkunu, ki je opeeharil državo, saj je podrl kolisej za to, da je ustvarli dobiček.
Resni podjetniki na tak način ne kažejo napuha.
TOČNO tako. Tudi moja prva asociacija je bila kaznilniško poslopje.
Kar je pravzaprav zelo umestno glede na omembe “elite” oz. ubogih jugo-slovenskih predstav o tem pojmu. 😀
Sicer pa drugačnih večstanovanjskih novogradenj v LJ – in Sloveniji – ni in jih glede na splošno mentaliteto niti ne more biti.
Poklical bom Taubija,da vas gospod tovaris StajnbuhTaubi privlece pred kamere v spremstvu,cefurja zokija,da se javno opravicis Zokiju in po potrebi se Andrelicu za bvlatenje najlepsega mesta na svetu,in se posebno osebno Zokija!
3.razvojna os gre, če kdaj, v Belo kraino, ne na Kocevsko!
Kmetavzarska elita
Fotografija: “Ljubljanska avtobusna postaja”
To “poslopje” je nastalo iz nekdanje, zdi se mi – na pol lesene – tramvajske postaje. Zadaj je pa pod zemljo WC. Če je še?
Če smo že pri tem… Kranj močno vodi. AP tam, je še najbolj podobna AP v najbolj usrani nepalski vasi Dumre…
A Krajn ima avtobusno postajo?!! Lol
odličen članek. ne samo cesta dveh cesarjev, samo v Bežigrad, na Eunspielerjevo je treba, kjer pot vodi do vrtca Sneguljčica…pa človek ne ve več kje se nahaja…katastrofa…tudi to je del Ljubljane, njen ožji krak