Krokodilje solze za Navalnega

Slika: Reuters

Avtor: | 17. februarja, 2024

Ob novici, da je po večletnem “mučenju”, nehumanem mrcvarjenju v Putinovem izumetničenem, nedemokratičnem sodnem sistemu umrl eden zadnjih resnih opozicijskih vodteljev v Rusiji, Aleksej Navalni, se je pojavila množica člankov, priložnostnih modrovalcev, kjer so se kar naekrat vsi spomnili na tega pozabljenega borca za demokracijo. Različne hvalnice objavljajo tudi številni mediji, ki dnevno hote ali nehote, prikrito podpirajo rusko agresijo na Ukrajino.

Načrtno, ali pa v svoji plehkosti pozabljajo, da je diktator Putin, ki je dejansko ubil Navalnega, taisti človek, ki dnevno “ubija” Ukrajino in vse preostanke demokracije v Rusiji in njeni okolici. Tisti, ki se s Putinom ne strinjajo, pa redno padajo z balkonov različnih stavb v devetem+ nadstropju in podobnih konstrukcij, ali zbolevajo za bizarnimi boleznimi, za radioaktivnem sevanjem…, kar bi bilo sicer smešno, če ne bi bilo v Rusiji vse res.

“Vzrok smrti se preiskuje,” so ruske zaporniške oblasti v Putinovem ciničnem stilu sporočile javnosti, potem, ko je Aleksej Navalni v petek umrl v Kazenski koloniji št. 3 tik nad arktičnim krogom. Kakokoli pogledate, je že jasno, kaj ga je ubilo – sovraštvo Vladimirja Putina, prezir do demokratične konkurence, je zapisal Politico.

Putin Navalnega ni ubil neposredno, čeprav bi ga v maniri sovjetskega KGB agenta verjetno mirno, po gangstersko “počil”. Namesto neposrednega obračuna na volitvah je bojazljivo, pritlehno nad Navalnega poslal svoj nedemokratični sistem, ki ga je na koncu uničil, fizično.

Smrt Navalnega je simbolični vrhunec Putinove promocije nove “svetovne ureditve” in mlahavosti demokratičnega sveta, ki jo odraža tudi agresija na Ukrajino. Mnogi se še vedno čudijo, zakaj za boga se je Navalni po poskusu umora z zastrupitvijo predal Putinovemu režimu? Očitno je bil pretiran optimist, pričakoval je, da mu bo njegova domnevna popularnost omogočila vsaj navidez približno normalno sojenje. Optimist je bil do konca, ali pa vdan v usodo, ki mu je namenila, da svetu poda svoje zadnje sporočilo o škodljivcu, diktatorju Putinu. Upamo, da bo svet razumel, ne moremo pa biti preveč optimistični.

Po objavi novice o smrti Navalnega so se pojavili posamični protesti ljudi v Moskvi in drugje po Rusiji, ki pa jih poskuša režimska policija zatreti v kali, da ne bi prerasli v širše izražanje nezadovoljstva nad Putinom. (Slika: SOTA)

Umrl je le dan zatem, ko so ga posneli na zaslišanju na sodišču, ko je zbijal šale na svoj račun in očitno v dobrem razpoloženju. Uradno se je 47-letnik nenadoma zgrudil na sprehodu v zaporu in umrl, potem ko ga je posadka reševalnega vozila menda poskušala oživiti. Smrt opozicijskega voditelja označuje konec nekega obdobja v postsovjetski zgodovini in predstavlja plastično predstavitev neuspešnega eksperimenta z demokracijo v Rusiji. Še tisti preostali, ki so morda verjeli v demokracijo v Rusiji, so večinoma raje tiho, ker ne upajo tvegati življenja svojih družin, prijateljev.

Ne glede na povečano policijsko prisotnost, ljudje predvsem v Moskvi in St. Petersburgu v spomin na Navalnega prižigajo sveče in polagajo rože. (Slika: Reuters)

V Rusiji poteka najhujša oblika nacionalne samocenzure, zanikanja, upanja v nedefinirano svetlo prihodnost, lažnivo večvrednost, ki spominja na Nemčijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Problem Navalnega je osnovno dejstvo, da njegova demokratična sporočila večina Rusov nikoli ni dobila, jih tudi ne bo, ker v Rusiji pač ni svobode medijev. So le Putinova trobila, ki Ruse vsak dan prepričujejo, da je Navalni v bistvu terorist, agent zlobnega Zahoda, zato so ga poskušali “denacificirati”, kot to počnejo z Ukrajinci s “humanitarno” posebno operacijo v Ukrajini.

Bizarno dejstvo je, da najbolj patetične slavospeve Navalnemu objavljajo v Združenih državah Amerike. V državi, ki zaradi blokiranja dodatne pomoči Ukrajini v zadnjem času dejansko omogoča, da Rusi po dolgem času spet napredujejo. Razmerje izstreljenih topovskih granat na bojišču v Avdiivki, iz katere se je ukrajinska vojska po zadnjih podatkih včeraj umaknila, je bilo po zadnjih podatkih 1:10, Ukrajincem enostavno zmanjkuje streliva za opremo, ki so jo sicer počasi, po polžje, a vendarle dobili z Zahoda, EU, ZDA …. V vojni pa ponavadi, ne glede na zagnanost in moralo vojakov, zmaga tisti, ki ima več opreme, streliva, močno zaledno gospodarsko mašinerijo … To nam lepo kaže serija zelo povednih oddaj na programu History Channel, ki o vojni govori kot o “vojni tovarn”.

Rusi so zavzeli ruševine Avdiivke, iz katere se je ukrajinska vojska taktično umaknila, saj je postalo jasno, da hoče to naselje Putin ne glede na žrtve zasesti pred volitvami, kjer bo to farso prikazal kot strateški uspeh. Politika požgane zemlje je edino, kar Rusiji uspeva na bojišču. (Slika: noelreports X)

Priznati je sicer treba, da Navalni glede Ukrajine na začetku ni bil prav hud nasprotnik discipliniranja svojih zahodnih bratov. Tudi njegovi politični začetki so bili precej nacionalistični. Se je pa razvijal, spoznaval svoje napake, poskušal biti pozitiven. Po očitnem začetnem polomu Putinove “specialne operacije” je sicer leta 2022 po video povezavi iz zapora sporočil, da je “to neumna vojna, ki jo je začel  Putin, da je vojna zgrajena na laži. Norec je s svojimi kremplji vdrl v Ukrajino in ne vem, kaj hoče početi z njo.”

Ne glede na vse pa je tragična smrt edinega resnega opozicijskega voditelja v Rusiji lahko vsaj resen opomin, da je treba Putina in vse podobne svetovne diktatorje ustaviti, se ne prepustiti malodušju ali lagodnemu ignoriranju problema, ki tone v kolektivno pozabo razvitih demokracij v poplavi ukvarjanja s svojimi izumetničinimi, izumljenimi problemi.

Reakcija ZDA, EU in ostalega demokratičnega sveta na smrt Navalnega je ostra. Vsaj zaenkrat kaže, da bo verjetno pomoč Ukrajini zaradi vsega hitrejša, brez zapletanja v bizarne notranjo-politične spore okoli upravičljivosti tega “stroška”. Upamo, da bo izjava Navalnega, ki jo je o svoji morebitni smrti pred leti podal za CNN, postala opomnik glede ustreznega ukvarjanja z nedemokratičnim, agresivnim Putinovim režimom:

“Če se odločijo, da me ubijejo, potem to pomeni, da smo neverjetno močni in moramo uporabiti to moč, ne smemo obupati!”

20 komentarjev

  1. Kugy

    Zgodovina se spet ponavlja. Mar nismo vse to že videli. Gulage, taborišča, izginjanje ljudi, sumljive smrti sodelavcev diktatorja, strah, strah in strah raje, ki na koncu pobesni za svojega tirana.
    Nič drugače ni. Osovraženi zahod, ki je gospodarsko in družbeno bogat je že stoletja trn v peti samodržcem. Tu ni samo Putin, so še drugi većji ali manjši samodržci, ki bi se tudi radi vpisali v zgodovino. Tudi oni kot njihovi ljudje, bi radi na zahod, vendar oni kot osvojitelji. Zato so prikladne ideje od ideologij do religiji. “Rimski imperji” napredka in blagostanja , ki ga predstavljajo razvite države sveta, ima zaradi svoje pomehkuženosti in deregeneriranosti spet pred vrati Barbare. V drugi vojni zlo ni bilo odstranjeno, zločini niso bili kaznovani. Sledila je hladna vojna in nadaljevanje z finalom v Srebrenici. V devedesetih letih ni bilo Nurnberga niti Haga. Danes se je neodstranjeno rakavo tkivo ponovno razraslo. Obsevanje ne bo dovolj.

  2. Miller

    Iz članka: “Po očitnem začetnem polomu Putinove “specialne operacije” je sicer leta 2022 po video povezavi iz zapora sporočil…”
    ——————
    Haha, jaki arest, da imaš lahko v njem medij, s katerim imaš video povezavo…
    V ZDA arestih in pri nas tudi, ne moreš imeti niti najenostavnejšega mobija…, kaj šele…
    Tak detalj omaja celo zgodbo.

  3. Dolfe

    Samo še na tej strani lahko preberem kaj kritičnega, do vlade, EU, vseh, desnih levih, upam, da, jih ne bodo ukinili.

    • Zombi

      Bi, recimo, več ali manj normalen Zemljan previdno sklepal de o Navalnem zapisano velja tudi za ASSANGEja. Zakaj smo ga prepustili slabi/zlobni volji treh samodeklariranih demokratov,trenutno bolnega kralja, starega Budna & buhseusmil našega sevniškega zetapoštenjaka…..FREE ASSANGE!

      • Zombi

        ….Bidna, ppparrrrdonnn

  4. Bogo

    K sicer dobremu uredniškemu komentarju, bi dodal le to, da bi se Putin že davno nehal iti vojno v Ukrajini, če bi zahodne države resno izvajale gospodarske in politične sankcije proti njegovemu režimu in ostalim državam, ki poslujejo z njim.

  5. RuSSkimir

    EU ne šteka, da imamo fanatika na mejah. Podobno velja za fake migrante, ki so v osnovi okupatorji, počasi pridobivajo delovna dovoljenja, državljanstva EU držav. To je njihova osvajalna politika, medtem se pa Holobi in podobna druščina ukvarja s solarno energijo.

  6. slavkope

    Pokojni ruski opozicijski junak Navalni se je po znanem neuspešnem Putinovem poskusu umora z novičokom junaško vrnil v Putinovo diktaturo, čeravno je dobro vedel, da ga bo zločinski samodržec iz Kremlja preganjal in ga perverzno uživaško mučil do konca. Brezvestni samodržec in imperialistični osvajalec Putin je še enkrat pokazal svojim brezpravnim sužnjem, da za opozicijske politike in junake ne v Ruski federaciji in ne v tujini ni milosti.

    Več kot neprofesionalno naivni in diletantski so mnogi naši politično pristranski komentatorji in poročevalci, ki se še kar naprej idiotsko sprašujejo o brezupni nemoči nasilno zdesetkane proti-putinovske ruske opozicije. Očitajo ji, da se ne zna in ne zmore politično in akcijsko “povezati in poenotiti”.

    Spregledujejo ali pa celo zavestno prikrivajo, da se v Putinovi policijski državi in brez-pravni diktaturi pač ne more svobodno ne izraziti in ne akcijsko povezati nobena in nikakršna opozicijska misel, politična ideja, saj je vsak posameznik, ki kritično “dvigne glavo” v Putinovi diktaturi, takoj odstranjen in izločen iz družbe v katerega od državnih kaznilnic, “gulagov” brez povratka, ali katero od državnih umobolnic – ali pa mu je nasilno na sto in en način profesionalnih morilcev odvzeto edino življenje, ki ga ima.

    • Rokovnjac

      Očitajo ji, da se ne zna in ne zmore politično in akcijsko “povezati in poenotiti”.

      Ali vas tole ne spominja na komentarje,ki jih tukaj pise “Bozja gajzla”?Mene da!

      • Miller

        Navalni je odobraval Rusko intervencijo 2008 v Gruziji. hm?
        Njegova nacistična izjava, da je potrebno muslimane iztrebiti kot ščurke, pred cca 15 leti niso vznemirjale mumijo pelosijevo, bideja in evropske politike, no, mogoče pa je v arestu srečal kakšnega muslimana in ga je dohitela karma pre-dolgega gobca.

        Tudi v slovenskih arestih se pobijajo.
        Biden pa nič o Epsteinu, ki so ga umorili v arestu ? Pa tko dobro je rihtal mladoletnice Trumpu, senatorjem, evropskim princem…
        So what, pravi borat.

        • Zombi

          glede ščurkov,ki jih tam sicer s tarakani zmerjajo, je nemara na lokalno metodo eradikacije mislil. tam namreč pozimi vsa okna odprejo in omenjene živalice se k sosedom na toplo preselijo.

  7. Miller

    Resnica je, da je bil Navalni desničarski skrajnež in ultra nacionalist. V vsaki demokratični zahodni državi bi ga zaprli za dolgo časa.

    V zadnjih nekaj mesecih so izraelci s pomočjo ZDA, pobili najmanj 30.000 palestinskih civilistov, od tega polovico otrok, katerih večina je umrla v mukah, pa nobenega cirkusa.
    A ker so manjvredna rasa ?

    • Peter Klepec

      Hamasovci smatrajo, da je 100 Izraelcev toliko vrednih kot 1500 Palestincev. Tak je bil njihov predlog zamenjave.

      • Miller

        Lažeš, kot tvoj bog Twito.

  8. deni

    Navalni ni bil človek brez napak, ampak je potem doumel, da je vsaka vojna, ki jo vodijo diktatorji nesmiselna. V nekem dokumentarcu pred prihodom nazaj v Rusijo so ga vprašali zakaj, pa je odgovoril, da noče biti večni emigrant. Res se ni zavedal v kaj se spušča, ker Putin ne odpušča. Primeri Politkovske, kjer so se ravno v tistem trenutku pokvarile vse nadzorne kamere. Zastrupitev Skripalov, Litvinenka in še marsikoga pove, kako daleč segajo Putinove lovke, da se učenja letenja sploh ne omenja. Tudi njegov kuhar je najbrž bil na perfiden način odstranjen.

    Seveda bodo privrženci maščevalnega samodržca skakali v zrak, češ, da je bil itak ameriški plačanec, če ne celo vohun. Za te skrajne levičarje in desničarje, ki so si neverjetno podobni je Putin heroj, ki se upira zahodnemu imperialističnemu dekadentnemu zahodu. Kar naj se upira saj mu za vrat diha Kitajska in ga bo kupila za bagatelo in
    Rusijo izkoriščala kot poceni rudninsko surovino za njene potrebe. Pa saj je v Sibiriji že več Kitajcev kot Rusov in avtohtonih prebivalcev.

    Sam pa uživa, če se ne motim na Krimu v milijardo vrednem posestvu z vsemi pritiklinami, kar je odkril sam Navalni. V javnosti pa se Putin predstavlja kot asket, ki ne pije, ne kadi itd, ali ne spominja nekoliko na nekega drugega psihopatskega diktatorja. Seveda je posestvo uradno od nekoga drugega in če samo pisne, Sibirija, če ne polet ali še kaj tretjega.

    Navalni bo postal slej ali prej narodni junak, seveda ne v teh razmerah, ampak kasneje ko se bodo Rusi dokončno ovedli in streznili, da z morebitno osvojitvijo Ukrajine ne pridobijo popolnoma nič. Dokler bodo žrtve Ukrajinci in na ruski strani aziatski vojaki, ki se zaradi slabih razmer vključujejo v vojsko, bodo navdušeni nad vojno, ko pa bodo začeli umirati njihovi svojci, sosedje itd. potem pa bo pela druga muska.

    Naš ultra desničarski strokovnjak za vzhod, ki naj bi imel precej velik IQ, stresa takšne, kjer ga je kdo pripravljen poslušati, da glava peče. Če je v Rusiji tako fino, potem pa navaja, kako je Putin naravnan proti homosexualcem in ostalim marginalnim skupinam. in ravno tile so tukaj za Putina in za islamiste na bližnjem vzhodu. Hipokrizija na kvadrat. Zaradi tega celo nekakšen demokrat.
    Po njegovem je kriv NATO na meji. Tu mač, a če bodo Rusi, seveda hipotetično, če okupirali Ukrajino s kom si bodo pa potem delili mejo. S pravljičnimi bitji, vilini, pigmejci pa nimam nič proti njim. A bodo potem na meji vojaki vseh članic NATA z oljnimi vejicami v ustih. Razlika je samo v tem, da bojo svoje ozemlje pomaknili proti zahodu in nobena ogroženost ruske očetnjave, ker ima Nato že v temelju obrambo proti komunizmu nekoč, potem pa so se z največjim veseljem pridružili bivši socialistični SZ sateliti.

    S tem pa bodo držali EU za vrat, oziroma ne gre za obrambo, temveč strateško pozicijo. Ali res nikomur ne kapne in je vedno in povsod kriv zahod. Zakaj nihče ne sili V rusijo, temveč vsi proti zahodu. Najbrž jih EU ZDA na silo vlači iz njihovih “bogatih” držav. Vzhodni Evropejci ne silijo na vzhod, temveč na zahod, da se bližnjega in srednjega vzhoda sploh ne omenja.

    Slava Alekseju, čeprav tudi on ni bil brez napak, kdo jih pa nima.

  9. uroš gabrijelčič

    Če bo smrt Navalnega pomenila vsaj nekoliko spremenjeno optiko, kar zadeva Ukrajino, beri: večjo vojaško pomoč Zahoda in zlasti ZDA, potem bo njegovo prizadevanje za demokratizacijo Rusije imelo še en pozitivni predznak. Konec vsakega življenja je žalosten, čeprav neizbežen dogodek, vendar pa je konec življenja nekaterih ljudi lahko začetek nečesa zelo pozitivnega in presega celo pomen njihovega življenja. Morda bi lahko zapisali z besedami našega pesnika, ki je zapisal: Za kar sem padel, bi hotel še enkrat pasti!

    • TL

      Kajuh je zapisal malo drugače: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!

      Vem tudi zato, ker sem to pesem recitiral na proslavah v OŠ.

      • uroš gabrijelčič

        Se iskreno opravičujem vsem prizadetim. Moj spomin ni vedno najbolj zanesljiv!

      • jaz

        …današnja verzija….za kar sem umrl, bi hotel še enkrat živeti…

      • Peter Klepec

        Hja, tragicno je le, da je umrl in ni vedel, da za napacno stvar.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.