Slovenska politična scena doživlja radikalne spremembe. Ob zadnji raziskavi Mediane ima zgolj opozicijska SDS sama več glasov kot vse obstoječe članice koalicije skupaj. Čemu takšne spremembe? Od kdaj je Janša tako popularen, je morda kaj pomembnega naredil – razen tega, da je bil 8. februarja s soprogo Urško opažen do ušes nasmejan na dunajskem Opernball? Ne, prav nič. Janši se smeji, ker je trenutna leva koalicija pokazala raven nepredstavljive nesposobnosti, ki jo niti v Kardeljevih političnih učbenikih niso predvideli. Zato so levičarji, pa tudi tisti politično bolj na sredini, precej zmedeni. Tavajo po nadzorovanih medijih, neskončnih anketah, še reinkarnirani Marcel jim s svojo oddajo ne daje upanja v razvojni ideološki preboj. Golobova vlada je ujeta v ideološko pravljico, ki razpada, nič kaj pravljično za državljane, ki spremljajo to tragikomedijo. Medtem, ko se vlada ukvarja s svojo nesposobnostjo, ki jo plastično manifestira nakup neke razpadajoče stavbe, stavkajo zdravniki, zobozdravniki, sodniki, tožilci, zaposleni na upravnih enotah, nazadnje še zaposleni v dežurnih interventnih službah, ki dežurajo na 112, 113. Razpad sistema “master level”.
Dominika Švarc Pipan je s svojo operetno afero vsaj začasno uspešno “prikrila” ključni problem Slovenije: popolnoma neoperativno vlado in nesposobnega predsednika vlade, ki državo vodi v kaos. (Slika: socialdemokrati.si)
Kaj sploh pomeni spin
Vodo na mlin politične nejasnosti vsak dan naliva še Anže Logar s svojo nedefinirano “platformo”. Obiskuje kraje, vasi, podjetja, predstavlja ekipo, ampak menda ne razmišlja o svoji stranki. Razumi, če moreš. V Sloveniji je vse mogoče, imeti stranko, ki to ni, hkrati pa imeti članstvo in logotip stranke. Se opravičujemo, “platforme”.
Mediji so prikladno pozabili, kaj je glavni “problem” nesrečne stavbe na Litijski 51: ministrica, ki še vedno ne zna podpisati odstopne izjave, čeprav je konec lanskega leta mirno podpisala pogodbo brez ustreznih prilog, brez preverjanja dejstev v pogodbi. Delovala je malomarno, škodljivo za proračun Republike Slovenije. Po domače, prebrala ni nič, sedaj pa trdi, da krivi vsi drugi. Sporno pogodbo je dala v “avtorizacijo” na sejo vlade, kjer spet nihče ni nič prebral. Zato so sprejeli sklep, na podlagi katerega je Ministrstvo za finance v nasprotju z vsemi pravili v roku 24 ur od sprejema vladnega sklepa iz proračunske rezerve plačalo 7,7 milijona evrov za neko stavbo, ki je nihče ni videl, kaj šele tam bil, da bi videl, kaj sploh kupujejo.
Da ne bomo pozabili: Plačila sporne kupnine ni odobril Klemen Žibert, zdaj že bivši sekretar stranke SD, čeprav je morda res poskušal vplivati na posel, plačilo kupnine za neuporabno stavbo je potrdila vlada Republike Slovenije, ki ji predseduje Robert Golob, operativno pa je plačilo odobril finančni minister Klemen Boštjančič. Predlog za plačilo pa je podpisala Dominika Švarc Pipan.
Če v stranki SD govorijo o objektivni odgovornosti in želijo priti stvari do dna, potem … khmm … bodo razdrli koalicijo, saj afera Litijska 51 poleg bodoče bivše pravosodne ministrice bremeni še finančnega ministra in na koncu koncev celo premierja. Ni izključeno, da so prav zaradi tega sosledja, v (kazenskem) pravu bi temu rekli t.i. kaskadna odgovornost, vladajoči Svobodnjaki preventivno sprožili ofenzivo na koalicijsko “partnerico” SD. Tako se je problem ministričine malomarnosti čez noč spremenil v problem stranke SD (kar verjetno tudi je, ker očitno na tako netransparenten način delujejo že dlje časa) in poslovne politike banke Hranilnice Lon. Tam je oče generalnega sekretarja SD dobil kredit. Na prvi pogled smešno, mimo uzanc, ampak kaj za boga ima to s podpisom pogodbe o nakupu Litijske 51, ki naj bi postala sodna stavba?! Kaj ima to zveze s tem, da ministrica za pravosodje priznava, da ni imel pojma, kaj podpisuje; da to potrjuje celo finančni minister, nenazadnje tudi predsednik vlade. In še: kaj ima to s tem, da je odvetnica Nina Zidar domnevno dobila milijon evrov provizije za izveden posel na Litijski 51?
Nič. Temu v jeziku političnega marketinga rečemo spin. Operacija, s katero politik ali stranka, ki je ogrožena, pozornost medijev in javnosti usmeri čim dlje stran od sebe. Ameriški predsedniki so znali zaradi tovrstnih spinov kdaj celo napasti kakšno državo.
“Socialni demokrati, we have a problem”
Vodenje ministrstva za pravosodje, to je danes jasno, ni bilo ustrezno, ministrica ni imela kontrole nad sodelavci. Ko je udarila afera Litijska 51, za katero še vedno ni povsem jasno, kdo jo je v resnici “obelodanil”, so najprej sledila panična obračunavanja v stranki socialnih demokratov. Domnevamo, da je glavni “spin doktorici” v Gibanju Svobode ob tem odleglo; pod žarometi medijev in javnosti se je znašla stranka, ki bo afero težko preživel brez velike kadrovske katarze, medtem pa se nihče ne bo razbijal glave z visokimi predvolilnimi nakazili Gen-I, pa s premierjevo zlorabo oblasti v primeru pritiskov na Policijo, SOVO, obračuna z ministrico Tatjano Bobnar, še manj pa z domnevnim Golobovim bančnim računom v Romuniji, trgovanjem z elektriko in čudnimi, nikoli do konca raziskanimi provizijami v Bosni …
Sedanje stanje osebno najbolj koristi Robertu Golobu. Nihče se ne ukvarja z njegovo nesposobno vlado, ima tudi stranko, ki je v bistvu sekta brez kritičnega razmisleka do svojega vodje. (Slika: STA)
Socialni demokrati so se krize lotili “by the book”, kot se reče. Najprej so hoteli izsiliti odstop pravosodne ministrice, saj so upali, da se bo s tem povezava s stranko končala. Če odsekaš zastrupljeni ud, bo telo ostalo živo in zdravo, so domnevali. Toda kljub ostremu javnemu in brutalnemu spopadu med sedaj že “svobodno” Dominiko Švarc Pipan ter SD, se položaj stranke Socialnih demokratov ni stabiliziral. Kljub odstopu generalnega sekretarja Klemna Žiberta, ki predstavlja tretjo generacijo nekdanje družbene in partijske elite – njegova babica Julijana “Julka” Žibert je bila v prejšnjem režimu pomembna funkcionarka, med drugim generalna direktorica Pošte (PTT) in članica Izvršnega sveta, republiška prometna ministrica takorekoč -, se ugled stranke ni dvignil. Odsekali so prst na roki, odrekli so se Dominiki Švarc Pipan, spokal je generalni sekretar, vendar se okužba ni ustavila.
Zaradi vsega tega se zastavlja logično vprašanje: ali se SD sploh lahko dvigne z dna s Tanjo Fajon na čelu?
Dilema okoli Tanje Fajon, dolgoletne novinarke RTV Slovenija, dopisnice iz Bruslja, ki je v nekem trenutku prestopila med politike in spretno vnovčila svoje poznavanje prestolnice Evropske unije in bila na listi SD izvoljena za evropsko poslanko, nikakor ni nedolžna. Četudi se je morda komu doslej zdelo, da “rdeča” Tanja stopa po poti “modrega” Boruta, pa se sorodnosti hitro končajo. Resda je bil tudi Borut Pahor nekoč šef te stranke, njen evropski poslanec in eden najpriljubljenejših slovenskih politikov. Kot vemo, je v času leve koalicije z LDS zasedal položaj predsednika parlamenta, potem je bil, ko je SD leta 2008 prvič in očitno tudi zadnjič zmagala na državnozborskih volitvah, tri leta predsednik vlade, kasneje pa je uspešno izpeljal tudi dva mandata predsednika republike. Borut Pahor ni bil le “najboljši” slovenski predsednik v demokratični zgodovini, pač pa tudi nedvomno najuspešnejši šef stranke SD. Teh dejstev enostavno ne moremo zanikati, pa če nam je Pahor všeč ali ne.
Borut Pahor je nedvomno najuspešnejši slovenski politik. Po flopu z vodenjem vlade je tudi dokazal, da se dobro uči iz napak, se prilagaja, trendom, razume medije in volivce. Zna se tudi pošaliti na svoj račun, predvsem pa razume pomen večplastne komunikacije z javnostjo. (Slika: Instagram Borut Pahor)
Tanjina ekipa bo težko preživela 13. april
Tanja Fajon, na drugi strani, ima že od vsega začetka težavo s svojo “aklimatizacijo” v politiki. Sprva se je zdelo, da je še vedno novinarka, da ne razmišlja kot političarka. Njena ambicioznost ni bila moteča, dokler ni prevzela predsedniškega položaja v stranki, kjer so – roko na srce, na to vsi pozabljamo – pred slabimi štirimi leti grdo ostavili dotedanjega predsednika Dejana Židana. Ta resda ni bil ravno idealen predsednik, vendar je stolček vsaj formalno izgubil zaradi nezadovoljstva vplivnega dela stranke, ki je zaradi odstopa Marjana Šarca ob izbruhu epidemije kovida pristala v opoziciji.
Ko je Fajon postala predsednica stranke, se je za trenutek zdelo, da bi to lahko bila pametna poteza, s katero bi bili zadovoljni tudi t.i. strici iz ozadja, glede katerih v SD nikoli niso povsem razčistili, kaj to sploh pomeni oziroma kakšen vpliv imajo ti stari ljudje na politiko stranke. Po koncu “Janševe strahovlade”, ko je na volitvah aprila 2022 slavila svobodnjaška stranka Roberta Goloba, so bili socialdemokrati s sedmimi poslanci v parlamentu razočarani, slabša je bila le Levica. Slab rezultat ni terjal nobene odgovornosti, kar je nenavadno, kajti v preteklosti so zaradi tega odstopali predsedniki stranke, vključno z Janezom Kocijančičem, ki je skoraj do smrti ohranil precejšen vpliv na stranko. Da Kocke ni več, se socialnim demokratom danes še kako pozna; nenazadnje, tako so nas opozorili nekateri dobri poznavalci razmer v SD, bi Kocijančič bržkone po mirni poti, diplomatsko rešil konflikt med Dominiko Švarc Pipan in vodstvom stranke, zlasti Tanjo Fajon.
Vendar pa bi aktualni predsednici , ki jo 13. aprila morda čaka usoda njenega predhodnika Dejana Židana, delali krivico, če bi jo izpostavili kot edini problem socialnih demokratov. Pravzaprav je v predsedstvu stranke, ki je takoj za predsednico (predsednikom) drugi najvišji (kolektivni) organ stranke, še nekaj kandidatov za slovo na strankinem aprilskem kongresu. Denimo podpredsednica stranke Meira Hot, ob kateri na Obali mnogi dobro obveščeni samo zmajujejo z glavo. Bivša podžupanja Pirana naj bi imela namreč že zaradi svojih družinskih vezi v omari preveč okostnjakov, da bi se lahko dodatno javno izpostavljala. Ali pa nekdanji generalni direktor policije Aleksander Jevšek, kasnejši župan Murske Sobote, za katerega je opazno, da ni ravno politik. Kot minister za kohezijo in regionalni razvoj sodi med tiste člane Golobove vlade, za katere pogosto pozabimo, da sploh obstajajo. Toda Jevšek je vsaj na očeh javnosti, medtem ko po naših informacijah Tanjo Fajon še vedno “obveščevalno servisira” nekdanji direktor SOVE Sebastjan Selan. O tem članstvo, še manj pa javnost seveda ne vesta nič.
V vodilni ekipi Tanje Fajon v stranki sta še javnosti manj znani Mija Javornik in Damjana Karlo, pa seveda Matjaž Nemec, nadomestni evropski poslanec, ki računa na to, da bo na junijskih volitvah v EP nosilec strankine liste. Prav zaradi tega ga upravičeno skrbi, kaj se bo zgodilo, če denimo v SD s kakšno kravjo kupčijo aprila “odstopijo” Fajon kot predsednico in jo za tolažbo postavijo na prvo mesto strankine liste. To bi namreč pomenilo, da Nemec nima nobenih možnosti za izvolitev, pravzaprav bi takšna kombinatorika verjetno pomenila še manj podpore stranki.
Zaradi tega je ključno vprašanje, kaj morajo esdejevci narediti do kongresa, da preprečijo nadaljnjo erozijo podpore stranki. Kajti glede na zadnja merjenja javnega mnenja je SD celo že izven parlamentarnega praga (!), kar je hud psihološki udarec za stranko. Tako hudo še ni bilo. Zato bodo poskušali “testirati” nekaj staro-novih obrazov kot kandidatov za prihodnjega šefa stranke.
Stečajni upravitelj socialne demokracije
Tanji Fajon ta hip na stavnicah slabo kaže. Kdo bi lahko bili ključni kandidati za njenega naslednika Tanje Fajon? Matevž Frangež? Mariborčan, ki je po sili razmer začasno prevzel mesto generalnega sekretarja stranke, velja za “čistega”, za seboj nima nobenih afer, poleg tega ni Ljubljančan, kar je velika prednost, poleg tega ne moremo uvrstiti v noben strankin lobi, čeprav je zadnji dve leti glede na svojo funkcijo precej blizu gospodarskemu ministru Matjažu Hanu.
Kaj pa Andreja Katič, nekdanja pravosodna ministrica v vladi Marjana Šarca, za katero se je po volitvah 2022 celo nekaj časa domnevalo, da bi lahko ponovno zasedla to funkcijo, potem pa jo je po desni prehitela Dominika Švarc Pipan, takrat še varovanka Tanje Fajon? Prednost Andreje Katič je, da je ženska, da ima izkušnje iz vlade (poleg pravosodja je v karieri nekaj časa vodila že tudi ministrstvo za obrambo) in da velja za “univerzalno”, kar pomeni, da lahko vodi skoraj vsak resor, sodeluje s katerokoli vladi, slabost pa to, da nedvomno spada v t.i. šaleški lobi, saj je bila dolga leta desna roka pokojnega velenjskega župana Bojana Kontiča.
Ne moremo niti mimo Matjaža Nemca, ki je s problematiziranjem udeležbe Izraela na letošnji Evroviziji zagotovo pridobil nekaj pik med tradicionalno proarabsko usmerjenimi Slovenci. A Nemec je le pogojno kandidat, četudi ob Matjažu Hanu in Janiju Predniku uživa visoko javnomnenjsko podporo. Njegov problem, če tako zapišemo, je ta, da se je preveč “specializiral” za Evropski parlament, medtem ko stranka v naslednjih mesecih ali celo letih potrebuje nekoga, ki bo 24/7 na razpolago tu, v Sloveniji (prav odsotnost, zanemarjanje stranke je postal zaščitni znak Tanje Fajon, ki se je sicer izgovarjala, da je kot zunanja ministrica preveč obremenjena, da bi lahko ves čas delovala tudi za stranko).
Matjažu Nemcu je afera, ki jo je zakuhala Dominika Švarc Pipan, verjetno odnesla sedež v Evropskem parlamentu. Zato je po nekaterih informacijah precej “besen”, kar se kaže v njegovem komuniciranju znotraj stranke. (Slika: Instagram Matjaž Nemec)
Vprašanje je torej, ali bi stranka po Tanji Fajon tvegala še z enim predsednikom, ki ima etiketo evropskega poslanca, četudi ima Matjaž Nemec za nekatere vsaj nekaj odtenkov političnega pragmatizma Boruta Pahorja. In ko smo že pri Matjažu Nemcu, še ena zanimivost: je sin Nelide Nemec, nekdanje šefice komuniciranje in marketinga pri Hitu iz obdobja, ko ga je vodil razvpiti igralniški boss Danilo Kovačič.
Še dveh resnih kandidatov za prevzem predsedniškega položaja ne smemo izpustiti – že omenjenih Matjaža Hana in Janija Prednika. Prvi kot gospodarski minister uživa precejšnjo naklonjenost javnosti zaradi preposte, ljudske govorice, s katero nastopa pred mediji. Prednik pa je vodja strankine poslanske skupine in je pred leti že izrazil ambicije po predsedniškem položaju, a se je potem v zadnjem hipu premislil, tako da je Tanja Fajon na koncu ostala brez protikandidatov.
V vsakem primeru pa odločitev SD, da gredo na kongres šele 13. aprila, pomeni dodatno mrcvarjenje te vlade, ki se očitno strinja samo o tem, da ostane na vladi. Za vse vsebinske, nujno potrebne ukrepe, reforme, umiritev napetosti v družbi je več kot očitno nesposobna.
Ko maršal Twito drugemu jamo koplje in hladen tuš za SDSS vernike:
———–
Iz Novic:
“Izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo do konca mandata tako v DZ kot izven njega delovali kot člani SDS in člani njene poslanske skupine, je podpisalo 24 poslancev stranke od 27. Zaveze niso podpisali Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh, izhaja iz sporočila SDS.”
—
A to je vse, hehehe, kar lahko poveš o vsebini članka?
Btw, vsi MSM so tole objavili kot glavno vest, kar pove, kako je SDS pomembna stranka. In čeprav se ignoranti sprašujete, čemu služi zaveza, je jasno, da se bo na podlagi podpisa ravnal kandidacijski postopek za naslednje volitve. A to tebi ne kapne, retard?
haha, vas je zapeklo jurišnike … haha
predvsem pa ob omembi vašga boga
—
Ubožec, tebi se je v življenju moralo zgoditi nekaj hudega, saj te razumem, kot razumem sosedovo psico, ki se name dere vedno, ko grem mimo.
a tista, ki te je skotila.
“ne dirajte nam Twita”, rigajo prefarbani SDS komunajzerji..
—
Ne vem, če je to tuš, Logar bo napadel sredino.
Logar NIKOGAR NE NAPADA !
To je stil vašega boga maršala Twita.
—
Za Slovenijo ne bi bilo nobene škode, če bi SD, neposredna potomka nekdanje ZKS, že enkrat končno propadla. Veliko s tem pa ne bi pridobili, saj bi se njeni volilci in vodstveni kader, razen peščice najvišjih preselili v druge stranke, h Golobu in k Levici.
Vseeno pa bi šlo vsaj za manjše čiščenje političnega prostora, saj je naziv socialdemokrati za nekdanje komuniste povsem neustrezen, sploh, ker se niso še prav nič oddaljili od ideoloških osnov in metod nekdanje ZKS.
”Za Slovenijo ne bi bilo nobene škode, če bi SD, neposredna potomka nekdanje ZKS, že enkrat končno propadla.”
Isto velja za SDS (desno strujo partije). Edina razlika je, da ima SDS precej več partijske discipline, več sposobnosti pa seveda nimajo, bodimo realni. So tudi enako škandalozno koruptivni, nedelovanje sodstva ne dokazuje ničesar (glej Balkanske bojevnike).
Sodelovanje v tej totalitarni stranki je smrtna obsodba vse normalne družbe…
Zdaj so že tudi najbolj oprani ugotovili, da se operativni strički (genseki) SDS in SD v zakulisju vedno znova dogovarjajo, kako okrasti državo, a pri PP+ to ostaja tabu… le zakaj? IN – vi – celo brez sramu hvalite ultra-nesposobnega (TEŠ-6 all-star) Borata Poharja? Vi to resno?? Maske očitno padajo.
Še en bedak, ki je kupil teorijo zarote o dogovarjanju SDS in SD.
Pozdravljen, če vidite kje bedaka, se verjetno gledate v ogledalo.
No, dokažite nam, da SD in SDS NE SODELUJEJO. Da vas vidim zdaj.
Ne bo šlo, kajne?
Dokazov o sodelovanju je namreč nešteto!! Prokleti bumbar partijski!
A jaz da bom dokazoval? Kdor nekaj trdi, naj tudi dokaže, a ne, brihtna buča. Očitno ne razumeš najbolj osnovnih stvari, ki jih razumejo že otroci prve triletke. Vse, kar zmoreš, je pljuvanje po vseh in nerganje čez cel svet.
Če bi komunizem nastal v kameni dobi, bi še danes po komunističnih in ortolevih državah s kamenimi sekirami sekali in s kamenimi macolami razbijali skalovje. Pretirano levičarstvo je zaviralec napredka. Komunistični revolucionarji pa so mnogim Slovencem vbili v glavo, da je samo pod levičarji spodobno življenje. Kar sploh ni res! Takih ekscesov kot so zdaj v Sloveniji, ni bilo pod nobeno desno slovensko vlado. Levičarjem za narod in državo ni bilo nikoli mar!
“Ker za nas ni narod prav nič važen”, je rekel partizanski veljak Ante Novak leta 1943 v Loški dolini!!!!
Malo me zabavajo nekateri komentarji za katerimi stojijo po modem strankarsko obremenjeni ljudje. Ampak kaj potem. Naj bodo. Hotel sem izpostavit dejstvo da se ti komentatorji ves cas nekaj usajajo in jim nikoli ni nic prav.
Trdim da ima portal plus z naskokom najboljse poliitcne analize in komentarje v Slovenji. Prav zaradi tega ker ta medij ni politicno trobilo ne levih ne desnih.
Ocitno je to v nasi domovini tezko … vec gnarja in drzavnih oglasov je ce se klanjas vsakokratni oblasti. Oziorma vladni koaliciji.
Joze: to je seveda bila dobronamerna kritika iz moje strani, upam da ni bilo razumljeno drugače.
Strinjam se z Vami, da ima PortalPlus ene boljših političnih analiz v tem trenutku.
Tudi želim ekipi portala vse dobro!
Se tudi sam strinjam glede globine, vendar bo najbrž potrebno več časa, ker zadeva sploh ni enostavna in nam navadni ljudem nedostopna.
Dandanašnje dogajanje se lahko prenese iz preteklih časov komunistične vladavine. Komunisti, sicer so jih bila polna usta pravic delavcev in podobnih floskul, so že pred sv. vojno izredno ljubili dobro življenje, modno oblačenje in vse kar spada v ta pojem. Takratni prezidente neke obskurne relativno maloštevilčne organizacije, z več imeni, oziroma Valter je v tem prednjačil, kar je potem tudi dokazal in so se sploh tujci čudili, kako se lahko nekakšen kmečki sin tako hitro prilagodi in živi življenje aristokrata, po vojni, namreč. Seveda pred tem s sredstvi poslanimi preko Internacionale iz SZ.
Kako je ta t.i. rdeča aristokracija prišla na oblast je bilo prelitega že veliko črnila in pravljic ter novejših dognanj presneto mnogo. Že Džilas je o tem pisal v 50 letih prejšnega stoletja.
Kakorkoli, poznam, oziroma sem poznal veliko komunistov in v 90 % so vsi izredno ljubili denar in vse pritikline in počeli ravno obratno kot so govorili in s puhlicami futrali množice ali zavedene ali pod prisilo z vsemi mogočimi zakoni. Seveda smo bili enaki na dvoriščih, s to razliko, da so skriti pred javnostjo, precej bolje živeli od raje in se zalagali z dobrinami sosednjih držav, če se da vnemar Madžarsko.
Pod raznimi firmami ustanovljenimi v tujini nosili denar v Švico, Liechtenstein ali za lastne potrebe ali za državne. Ne bom navajal UDBE, ker o tem je bilo že precej napisanega.
Kot že rečeno takratni komunisti, ki se danes njihovi ponosni nasledniki šopirijo pod imeni kot so socialdemokrati, svobodnjaki, edino Levičarji kot skrajno krilo nekdanje KP so bolj izpostavljeni. Seveda to nima kakšne zveze s pravo socialno demokracijo. Kdo jo je že uničil v Nemčiji in omogočil pohod Hitlerja.
In tu se pride do bistva, da hočejo današnji potomci KPS IN KPJ živeti na veliki nogi, oziroma v vsem prehiteti svoje prednike, starše, vzornike itd. Seveda še vedno s puhlicami, floskulami, frazami o delavskih pravicah itd, vendar so dodali še emigrante, migrante, istospolne, skratka vse, kar jim gre na roko. Maček, sicer trdorokec se obrača v grobu, vendar glede tega mu dam prav in česa podobnega sploh glede uvoza doktorjev, znanstvenikov iz bližnjega vzhoda ne bi dopustil.
Zaradi naštetega in še marsikaj se je SD zgodila ulica. Seveda spočeta in nato lansirana iz progolobovega medija. In hiša iz kart imenovana SD se je tudi zaradi koristolovcev v njej začela podirati in to bolj hitro, kakor si je lahko marsikdo mislil. Mediji so se potem zatekli k antipropagandi proti SD in močni propagandi, češ, golob in DŠP in KB so naivno nasedli na navezo SD in SDS. Zaenkrat se je SDS izvlekla iz nastavljene pasti, kar SD zaradi njenih rabot ni uspelo in se je zapletla v pajkovo mrežo.
Je pa vse skupaj voda na mlin DŠP, sploh pa golobu in se jim rejting resnično viša ali pa je umetno sproduciran. Ampak rejting niti ni najpomembnejši dejavnik, temveč plenjenje skrito nekje v vladni birokratski strukturi, kjer se zaradi razvejane birokracije marsikaj zabriše. Seveda so to predvsem parcialne koristi. Neko poročilo navaja gradnjo nove žel. postaje v NG in naj bi stalo 60 milijonov, to so pa zneski skoraj desetkrat višji kot nakup podrtije. Da se raznih aneksov pri gradnji DT sploh ne omenja. Več ali manj metanje peska v oči.
Nedvomno je SD koruptivna stranka, vendar nekdo drug vodi igro in to zelo uspešno. Se zaveda, da nima niti najmanjše možnosti še za en mandat in je potrebno čimprej pridobiti razne ugodnosti. Čeprav se sliši paradoksalno dam golobu popolnoma prav, če potencialni naivni volilci, oziroma ljudstvo v najbolj, da ne rečem primitivni obliki verjame vsaki njegovi floskuli in s pocukranim načinom govora prevzame navadne ljudi.
Kot je rekel SD biljardist, ne bom rekel, da ne bom rekel. Čisto resno vprašanje, ker nisem iz LJ, baje so nekateri avtobusi okrancljani s paneli o prodaji biljardnih miz. A mogoče kdo kaj ve?
Soliden komentar, a morda vseeno, kot so kritizirali ostali komentatorji, premalo gre v globino.
Hvala za komentar, raziskujemo tudi globino.
Zadnje čase je aktualno poglobljeno branje, ne poglobljeno pisanje. Slednje gojijo le še redki, recimo Necenzurirano (hehe).
Levi – desni. Crni – rdeci. Komunisti – jansisti…. ipd ipd.
Eni iz marsa, drugi iz venere.
Who the fuck cares.
EDINO KAR STEJE – tudi v politiki – JE: ALI SI POSTEN ALI PA NISI. ALI DELAS DOBRO, ALI PA KRADES.
So dobri in posteni v SD, NSi, GS, Levici, SDS … in so prav tam tudi pokvarjenci, skorumpiranci, spolni predatorji, pedofili … svega i svasta.
To je vse.
Nikola, to je vse zelo površno. Vsaka stranka ima svojo ideologijo. Če je ne upoštevaš, letiš iz stranke. Pri nas so vse leve stranke na bazi takoimenovane “NOB” in revolucije. In potem ukinjajo vse tisto, kar smo pridobili z osamosvojitvijo. In tu NI POŠTENOSTI!!!! Pošten človek do svoje države, ne bi ukinjal pridobitev osamosvojitve. In ne bi ukinjal spomina na težke dni revolucije! Poštenost ni samo pri denarju in drugih materialnih zadevah, poštenost je mnogo mnogo več!
Kolesariat svoja kolesa razbija z macolami. Vse gre v maloro, kar je želja kolesariata, zato macole. Koles ne bodo več rabili. Dosegli so svoj cilj!
Slovenski medijski dreserji javnega mnenja se že ves zadnji mesec mrzlično in prednostno ukvarjajo s poraznim stanjem v vladni stranki SD, ki je prva naslednica in dedinja ideološke, politične in premoženjske zapuščine nekdanje totalitarno vladajoče KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS, ki je z “železno pestjo” JLA, KOS in SDV absolutno nadzirala in terorizirala vse “bratske narode in narodnosti” v socialistični diktaturi FLRJ/SFRJ.
Kot da se vladna stranka SD še ne bi v svobodni in demokratični RS v celoti pomladila in demokratično preoblikovala ter v skladu z ustavo podredila v eno od enakovrednih in enakopravnih političnih strank v skladu z veljavno Ustavo RS ter v edino veljavnih in sprejemljivih pluralističnih političnih okvirjih večstrankarske parlamentarne demokracije. Absolutno z nobeno drugo politično stranko se “osrednji” mediji in najbolj izpostavljeni dreserji javnega mnenja niso nikoli toliko in tako strastno zaskrbljeno ukvarjali.
Ob tem ne-profesionalno in ne-etično mediji in aktivisti politično kontaminiranega novinarskega ceha zavestno hlapčujejo operativno nesposobni Vladi RS, parlamentarni večini in dobesedno operativno omrtvičenim najodgovornejšim funkcionarjem ter organom zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti, poklicanim in pristojnim funkcionarjem in organom državne uprave, FURS, KPK, Računskega sodišča, državnim varuhom temeljnih človekovih pravic, enakosti ter zdravstvenih in socialnih pravic državljanov.
Upravičene in utemeljene stavke topoumno neuslišanih in sistematsko preziranih, užaljenih, obupanih in jeznih delojemalcev v javnem zdravstvu, državni upravi, socialnem skrbstvu, pravosodju, tožilstvu, pravosodni policiji, varnostnem omrežju 112 itd., itn. dokazujejo, da je Golobova vlada in vladajoča koalicija GS, SD in Levice trajno opravilno nesposobna in brezmejno škodljiva, da sistemsko ne spoštuje in nenehno krši veljavno Ustavo RS, veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS, veljavno zakonodajo ter veljavne podzakonske akte in pogodbe s posameznimi sindikati, ki jih je sama Vlada RS podpisala.
Po drugi strani je Golobova vlada in vladajoča koalicija nesposobna odgovoriti na ključne izzive vedno hujše varnostne ogroženosti EU in RS zaradi brezobzirne agresivne osvajalske imperialistične politike Putinove Ruske federacije, vedno bolj sporne energetske ogroženosti ter očitne profitoljubne zlorabe “zelene politike” za parcialne koristi nekaterih poslovnih lobijev, zaradi nedomišljene migracijske politike v EU in RS, zaradi preziranja ključnih potreb in nujnih državnih ukrepov za bolj sproščen in pospešen razvoj konkurenčnega gospodarstva kot ključnega temelja družbene stabilnosti in blaginje v RS.
Po Breclju: plenilska in koruptivna stranka, se je zaklala glede evropskih volitev, Fajonka pa lahko pozabi na položaj komisarke. Upajo pa, da bo narod do volitev pozabil na sodno stavbo in da bodo nekako prilezli čez parlamentarni prag.
Avtor obvlada Kardeljevo doktrino. Tudi sam sem študiral, ko je dr. Ferfila, čeprav za tisti čas zelo napreden predavatelj, ki je širil naša obzorja onkraj socialistične zaplankanosti, kot študijsko gradivo predlagal tudi kakšno Kardeljevo teorijo.
Ena od teh je bila, da posamezniku sreče ne more zagotoviti niti partija, niti država.
Ta, Kardelj namreč, nosilec glavne vloge v Črnih bukvah, je pa pozabil zapisati, da sta bili partija in država po pravilu poklicani, da odvzemata srečo ter jo konstantno odrekata večini državljanov.
P9nosni naslednici te kriminalne paradigme sta SD in Svoboda. Levica pa je organizacija, ki bi v demokraciji, kakorkoli je to morda v nasprotju s temelji demokracije, morala biti prepovedana.
Ne vem, kdaj bodo državljani dojeli, da vsa preplačila investicij, projektov ipd., ekskluzivnost izvajalcev, dobaviteljev, zgrešene politike, nesposobnost, …, niso nič drugega kot rop NAŠEGA denarja in s tem slabšanje življenskega standarda, posledično sreče.
In sedaj mi povejte eno, eno samo dejanje te vlade ali Socialne Demokracije, ki je prispevala k izboljšanju teh razmer. Eno samo pehanje kdo bo pokradel več, saj je slovenski folk totalno bebast. Zato jim uspeva; zato jim ni potrebno odstopat, le krog prejemnikov NAŠEGA denarja se širi. Do kdaj?!
Sijajna povezava Kardelja s Črnimi bukvami! Po resnici.
Do sedaj v medijih še nisem zasledil, da bi se kaka zato pooblaščena institucija vprašala, katera odvetniška storitev pri kupo-prodaji tržno ne najbolj zanimive stavbe v LJ je vredna 1 mio (če je do te provizije res prišlo).
Sicer drži, da si privatnik lahko najame katero koli odvetnico za katero koli ceno ampak nisem še srečal človeka, ki bi odvetniku kaj daroval. Slišal pa sem že za primere, ko si bil prisiljen najeti točno določenega odvetnika za posel, če si hotel posel speljati.
Država tone, novinarja pa še zdaj ne moreta napisati SDS brez negativnega pridevnika zraven. Nismo še dosegli dna, tu je še 25 mrd na računih, ki jih je treba pobrati ovcam.
Drži!
Verjetno pa drži tudi to, da je spin, ki ga omenja Steinbuch in s tem želi to informacijo nevtralizirati, tudi spin z njegove strani. Vse za naše. Nikoli nedokončana šentflorjanska zgodba in tudi novinarsko blejanje.
Čisto vseeno mi je, kdo bo vodil to stranko. In če bi stranka izginila na smetišče politične zgodovine, ne bi bilo nobene škoda za Slovenijo. Ravno nasprotno.
Vse je res, kar je napisano, pa vendar!
Če je bil storejen kriminal,je bil storjen z denarjem. Kje je danar?
Kdo lahko verjame, da bi prekaljeni mački v SD, dobesedno podarili nekemu Vežnaverju skoraj 8 milijonov?
Še enkrat: kje je denar?
Kje je denar? Na poti. Oziroma je prvi v čakalni vrsti na peronu “poti v neznano”.
Če bi recimo jaz dobil poklonjen denar, in bi moral vračati “zahvalo” “dobrotnikom iz Negove”, bi kupil recimo poslovno stavbo na eminentni lokaciji. Ustanovil svetovalno podjetje – Jaz and partnerji-……nato bi jaz vknižil na lastnino podjetja tisto stavbo “partnerji” pa znanje. Ker bi zaradi “insolventnosti” podjetje zaprli, bi vrednost stečajne mase…poslovne prostore in “znanje” prodali, ter razdelili denar od prodaje v dogovorjenem odstotku po partnerski pogodbi. Komplicirano? Ah dajte no! Za takšne vsote pa moraš ja tudi kaj delati…delavec dela štirideset let za 400 tisoč evrov….
Kaj pa, če se policija in tožilstvo v slo slučajno zavesta kaj je njun namen, Ne, ne, prodajalec ima že “izvrsten nepremičninski projekt z velikim potencialom” v Republiki Srbski, tako dober, da niti domačini ne vedo, da je “brdo iznad njih” vredno par mio.
…včasih so vse poti vodile iz Ljubljane na Dunaj, In če pregovor pravi da vse poti peljejo v Rim, čemu ne bi v Republiko Srbsko. Greš tja kamor te vleče srce in intimna opcija. Za nas ki nam je intimna opcija domovina je potrebna še ena osvoboditev…