Dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede je za Odmeve razložil bizarnost vladnih podcastov, ki so v bistvu nekakšna nova, neposrečena oblika propagandih sporočil vlade, kjer vladni uradniki zaigrano sprašujejo funkcionarje o aktualnih temah. Gre za precej nedemokratično obliko spodbujanja, utrjevanja t. i. črednega mišljenja, ki ga poskušajo prenesti na državljane, hkrati pa se vlada na ta način poskuša izogniti kritičnim vprašanjem novinarjev.
Video
Slika: zajem zasloma Odmevi TVSLO1
ja, podobno bizarnost je genij Golob produciral v (ne)slavnem videu z Ano Roš.
Ta folk je res resno bolan.
Komuniciranje naših levih veljakov in njhovih taptačev je nekaj, kar obstaja že od 41. leta naprej. Konec 80. in 90. letih so se sofisticirali, oziroma se potuhnili za raznimi floskulami, vmes pa pod vodstvom sive eminence utrjevali oblast.
Ravno strašenje z Janšizmom je prineslo najboljše rezultate. Seveda ima za to tudi sam Janša nemalo zaslug in vsako njegovo, levičarjem všečno izrečeno misel, dejanje itd, so hitro pograbili in jo demagoško preusmerili v njim naklonjene medije kar ni bilo in ni težko, se ve zakaj. Sami levi vplivneži pa se zamaskirali v demokrate in se skrili za puhlice, fraze, floskule proti kapitalizmu in za delavce. Brigalo jih je delavce, bolj so bili in so še zanimivi prejemniki soc. pomoči in pozneje emigranti, vsi potencialni volilci. Potem je tu množica prišlekov z juga in pa ne na koncu uradniški del javnih služb. Suma sumarum, vse skupaj odlično volilna baza in zmaga zagotovljena.
Kakorkoli, podkasti, pocukrani intervjuji in podobne pralnice možganov. Vse skupaj zaokrožijo v zmago kakršna se lahko zgodi s pranjem glave s šamponom Antijanša, brez kakšne pametne strategije. Po končanem plesu (auf biks veselice) začno pospravljati črepinje in vključijo PR ter klamfajo puhlice. Njihovo godbo pokvari vmes kakšna neprilika v obliki elektrike, podrtije, zastarelih računalnikov itd.
Alarmi opozorijo na nevarnost in medijska mašinerija vključi svoje zvočnike. Velecenjeni levičarski pomembneži se potem čudijo, da jim podložna raja več ne sledi v takšnem številu, kakor v uvodnih taktih muzike za ples.
Kako zdaj padajoči trend dvigniti nazaj v udobne višave. Najprej poslušati dobrega učitelja iz Balkona in se naučiti novih prijemov v PR, službah.
Tukaj pa se pride do današnje teme. Ljubljansko visočanstvo je velik prijatelj demagoškega manipulativnega srpskega
avtokrata in se menda slišita večkrat na teden. Najbrž ne govorita o pripravi čevapćičev, ampak vse kaj drugega. Njihovi provladni mediji tako zvesto zastopajo njegove vseznalske nastope, seveda z omenjanjem fašistične opozicije, da je že prav neokusno. Naivno zavedeno ljudstvo pa posledično večinsko voli in sledi velikemu vodji.
Zatem pa komandant “Mark” posreduje takšne izkušnje svojemu, oziroma svojim učencem, kako se streže takšnim stvarem. Z raznimi egocentričnimi papagajskimi enoumnimi pogovori in sedaj še podkasti, ki jih vodijo “neodvisni” kimavci. Potresanje s pepelom je več ali manj teater. Seveda je takšnih domislekov še in še in če bi naštevalI vse PR izmisleke bi trajalo in tra… v neskončnost.
Ampak tudi v nekdanji bratski republiki še obstajajo mediji, humoristi, satiriki, komentatorji, ki se ne pustijo manipulirati, se znajo ter upajo in šaliti in komentirati razne umotvore Najpametnejšega in njegovih sli…. Seveda so kot tukaj, takoj proglašeni za fašiste. Naši “desni” satiriki razen redkih ravno ne prednjačijo. Tisto neokusno prej hudobno zmerjanje L+D po forumih pa vse prej kot ironija ali satira.
Na srečo vedno manj Slovencev naseda na izrečene puhlice PR služb, s katerimi polnijo glave svojih varovancev, Ampak, presneti ampak, ravno zaradi propagande se lahko kaj pesimistično gleda v prihodnost. Primer vseh primerov pač na žalost nacistična propaganda iz katere se učijo tudi današnji rodovi, seveda še izdatneje zaradi sodobne tehnologije, ki te lahko naredi kot največje zlo ali pa polboga.
Na žalost Einsteinova teorija še vedno drži, ali pa še bolj, kljub neverjetnemu napredku človeštva
Popolnoma enako velja za fundamentalistične vernike in jurišnike maršala Twita in Nore24.
—
Žaliti nekoga ali neko politiko ni argument. Je dokaz nemoči, sovraštva in neumn0sti.
Davkoplačevalci živimo leve in desne politike, ter jim za zabelo plačujemo izlete, enim v ukrajino, drugim v afriko.
Za mini slo bi zadostovalo 21 poslancev, od njih PV in 9 ministrov.
Kar je več je jugobalkanija.
—
Predlog glede števila poslancev in števila ministrstev podpiram. Se pa zavedam, da je to v zdajšnjih političnih razmerah neizvedljivo. kakršnakoli opcija pride (z volitvami!) na oblast pripelje s sabo tudi politike, ki menjavo izrabljajo. Zdajšnja je takšna v celoti.
Pravi podcasti, ki so poslušani na Youtubeu so samostojni in neodvisni in to ljudje poslušajo, sledijo ter komentirajo. In med temi kreatorji nato nastajajo skupne vsebine, pogovori, intervjuji, debate. To je OGRANSKO, NARAVNO nastajanje neke politično-komentatorske sfere.
In predvsem nastali so SPONTANO in si s svojim lastnim delom in trudom pridobili svoje poslušalstvo.
Ne moreš neke popularnosti oz. relevantnosti podcasta na umeten način izsiliti oz. ustvariti iz nič, tega tile na vladi ne štekajo. Iz tega vidika bo ta njihova marketinška poteza dosegla kvečjemu nasproten učinek.
Žal tudi t. i. osrednji mediji povečini rajši strogo selektivno citirajo in navijaško/ovaduško komentirajo agit-propovsko amatersko izdelane in usmerjene izjave vladajočih in opozicijskih politikov, vladne, koalicijske in opozicijske “podcaste” ter druge medijske proizvode modnega populističnega informacijskega onesnaževanja, kot da bi se še skušali svobodno in samostojno uveljavljati in prepoznavno profilirati kot profesionalni, neodvisni, raziskovalni in distancirano kritični mediji/posredniki neskončno raznolike in neobvladljivo zapletene družbene resničnosti.
Če spremljamo t. i. osrednje tiskane, avdio-video in spletne medije v RS, lahko ugotovimo, da se prevladujoča večina medijev ukvarja z izjavami, lažnimi obljubami, napovedmi in medsebojnimi verbalnimi spopadi vodilnih politikov in večinoma odkrito pri-stran(kar)skih političnih analitikov, z rutinskimi vsakomesečno proizvedenimi in politično-propagandistično interpretiranimi meritvami in navijaško motiviranimi potvorbami “javnega mnenja”, s “spin-doktorsko” in medijsko pristran(kar)sko sproduciranimi političnimi, pravosodnimi, finančnimi, sindikalnimi … aferami in škandali itd., itn.
V naših t. i. osrednjih medijih praktično ni več profesionalno korektnih in izzivalnih poročil, reportaž, intervjujev neposredno “s terena”, iz žive, čutno in čustveno otipljive vsakdanjosti državljanov, davkoplačevalcev in volivcev.
Brezimni delojemalci, proizvajalci “presežne vrednosti” v gospodarstvu, znanosti, kulturi, agro-kulturi, mednarodno uspešni izumitelji, inovatorji, podjetniki, so za večino naših senzacionalističnih medijev, profesionalno zakrnelih in človeško lenih medijskih političnih aktivistov nepredvidljiv, nepotreben in nezaželen “prazen list”, s katerim se iz svoje profesionalne “cone udobja” oz. domnevno “četrte veje oblasti” ne zmorejo premakniti.
Ozreti se v svet, iskati primerljive podatke o gospodarskem, družbenem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem razvoju drugih držav in družb, vse to je vse manj zanimivo, atraktivno, finančno donosno in vse manj navzoče v naših t. i. osrednjih medijih, ki brezsramno ne-profesionalno parazitirajo le še posredno in prek selektivno izbranih agencijskih vesti na najbolj razvpitih in tragičnih vojaško-terorističnih spopadih ter na najbolj dražljivih senzacionalističnih ponudbah globalne svetovne informacijsko-zabavljaške industrije množičnega uspavanja in množične pozabe.
Te podcaste morate poslušati, da boste dojeli, kako iztirjena je sedajšnja vlada. Osramotili so se in se še bodo do konca svojih življenj.
S tvojim prvim stavkom se strinjam, drugi pa za trenutno vladajoče osvoboditelje ne pride v poštev. Ni jih sram in jih ne bo do konca (kakršnegakoli) življenja že.